Pred pandemijo koronavirusa delo na daljavo sicer ni bilo povsem neznano, a je bilo bolj izjema kot nenapisano pravilo, da se delo opravlja izključno v prostorih delodajalca, v vnaprej dogovorjenem časovnem okviru, zunaj katerega se lahko nato delavec „odklopi“ ter nameni pozornost zasebnemu življenju in obveznostim.
Razmah dela na daljavo v letu 2020 je pomagal podjetjem, da so lahko nadaljevala svoje poslovne dejavnosti, delavcem pa, da so ohranili svoja delovna mesta, medtem ko so se prebijali skozi razburkane vode pandemičnega obdobja. Čeprav je to po eni strani imelo pozitivne učinke, je po drugi strani privedlo tudi do zabrisanih meja med delovni in zasebnim življenjem, saj digitalne naprave omogočajo stik z delavci tudi zunaj pogodbenega delovnega časa, posegajo v njihov zasebni čas ter ogrožajo njihovo telesno in duševno zdravje.
Merjenje negativnih učinkov
Podatki iz evropske telefonske ankete o delovnih pogojih za leto 2021 so pokazali, da delavci na daljavo pogosto opravljajo neplačano nadurno delo samo zato, ker je zaradi prisotnosti digitalnih orodij v domačem okolju zelo težko jasno potegniti mejo med poklicnim in zasebnim življenjem.
Poleg tega je v anketi, ki jo je Eurofound izvedel med zaposlenimi in vodji kadrovskih služb, 45 % anketirancev izjavilo, da njihov delodajalec sicer izvaja politiko „pravice do odklopa“, vendar jih je skoraj 80 % dejalo, da redno prejemajo službena sporočila zunaj delovnega časa.
Uvajanje politik, ki urejajo delo na daljavo
Ker se EU zaveda posledic dela na daljavo, je začela uvajati ustrezne regulativne okvire. Različne direktive EU, zlasti direktiva o delovnem času (Direktiva 2003/88/ES), vsebujejo določbe o delu na daljavo, in sicer na primer določajo omejitve delovnega časa in urejajo čas počitka delavcev.
Poleg tega so države članice EU začele obravnavati vprašanja v zvezi z delom na daljavo na nacionalni ravni. V poročilu agencije EU-OSHA iz leta 2021 z naslovom Urejanje dela na daljavo v Evropi po koncu pandemije covida-19 sta bili prepoznani dve skupini držav, in sicer države, ki so sprejele zakonodajo posebej o delu na daljavo, in države, ki tega niso storile (oziroma to obliko dela urejajo v okviru drugih zakonov/okvirov).
Po letu 2020 je bila v Belgiji, na Hrvaškem, v Grčiji, na Irskem, Portugalskem, Slovaškem in v Španiji sprejeta nova zakonodaja, ki se nanaša posebej na pravico do odklopa. To je bila neposredna posledica potrebe po izboljšanju varnosti in zdravja pri delu vseh delavcev (tistih, ki delajo na daljavo, in tistih, ki delajo v prostorih delodajalca), ki za delo uporabljajo digitalna orodja, tako da se prepreči tveganje, da bi bili stalno povezani z digitalnimi napravami.
Pravilno izvajanje pravice do odklopa
Na splošno so politike „pravice do odklopa“, ki se izvajajo v državah članicah in podjetjih, pozitivno vplivale na zdravje in dobro počutje zaposlenih, saj o zadovoljstvu pri delu poroča več delavcev iz držav, v katerih se take politike izvajajo kot iz tistih, v katerih jih ni. Da pa bi dosegli trajne spremembe, bi bilo treba ustrezno zakonodajo podpreti z ozaveščanjem delavcev o negativnih učinkih „stalne povezanosti“, medtem ko bi bilo treba na ravni podjetja sprejeti nadaljnje ukrepe, prilagojene vsakemu posameznemu delovnemu okolju.
Več informacij o ureditvah na področju dela na daljavo v Evropi v obdobju po pandemiji
covida-19 lahko najdete v posodobljenem poročilu agencije EU-OSHA za leto 2023.
Sorodne povezave:
Vzpostavitev pravega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem
Delo na daljavo:vodnik za nove zaposlene
Več o tem:
Poišči Euresove svetovalce
Življenjske in delovne razmere v državah Euresa
Euresova zbirka podatkov o prostih delovnih mestih
Euresove storitve za delodajalce
Euresov koledar dogodkov
Prihodnji spletni dogodki
EURES na Facebooku
EURES na omrežju X
EURES na LinkedInu
EURES na Instagramu
Več informacij
- Datum objave
- 17. maj 2024
- Avtorji
- Evropski organ za delo | Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje
- Teme
- Novice s trga dela/novice mobilnosti
- Povezani razdelki
- Sektor
- Accomodation and food service activities
- Activities of extraterritorial organisations and bodies
- Activities of households as employers, undifferentiated goods- and services
- Administrative and support service activities
- Agriculture, forestry and fishing
- Arts, entertainment and recreation
- Construction
- Education
- Electricity, gas, steam and air conditioning supply
- Financial and insurance activities
- Human health and social work activities
- Information and communication
- Manufacturing
- Mining and quarrying
- Other service activities
- Professional, scientific and technical activities
- Public administration and defence; compulsory social security
- Real estate activities
- Transportation and storage
- Water supply, sewerage, waste management and remediation activities
- Wholesale and retail trade; repair of motor vehicles and motorcycles