Kaj pravzaprav je izgorelost? Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje izgorelost kot sindrom, ki izvira iz kroničnega stresa na delovnem mestu, s katerim se oseba ni uspešno spopadla. Čeprav se ne uvršča med bolezenska stanja, so zanjo značilni trije vidiki:
- izjemna utrujenost, ki ne mine s počitkom,
- pomanjkanje motivacije, ciničen odnos do dela,
- manjša strokovna učinkovitost.
V raziskavi o izgorelosti na delovnem mestu, ki jo je izvedla družba Deloitte, je kar 77 % anketirancev navedlo, da so na svojem trenutnem delovnem mestu doživeli izgorelost. Če se z izgorelostjo ne spopadete, ima lahko resne posledice za vašo poklicno pot, pa tudi za splošno kakovost vašega življenja.
Kaj povzroča izgorelost?
Domneva se, da je stanje posledica nakopičenega duševnega in telesnega pritiska zaradi prevelikega števila zahtev, ki posamezniku jemljejo čas ter energijo. Ni enotnega praga, nad katerim bo posamezna oseba izgorela, ampak gre za precej individualno vprašanje, saj vsaka oseba različno dojema življenjske dogodke in se odziva nanje.
Kot predhodniki izgorelosti so bili prepoznani naslednji dejavniki:
Pomanjkanje nadzora nad delovno obremenitvijo. Velike delovne obremenitve so očiten pogoj za izgorelost. Vendar pa nas do točke zloma ne pripelje le „preveč dela“, ampak tudi občutek nemoči, ki spremlja spoznanje, da zaradi razlogov, na katere ne moremo vplivati, nismo kos taki obremenitvi. To velja za organizacije, ki ohranjajo miselnost „vedno v krizi“, ali organizacije, ki so zavestno zmanjšale število zaposlenih in od njih pričakujejo, da bodo prevzemali vedno več nalog.
Ni občutka nagrade. Prepričanje „delaj, kar imaš rad, in ne boš imel občutka, da delaš“ sicer drži. Poleg mesečne plače delamo tudi zaradi številnih drugih razlogov, vendar je preveč dela za premajhno plačilo zanesljiv recept za izgorelost. Enako velja za odsotnost kakršne koli drugačne potrditve ali priznanja prispevka delavca k organizaciji, kar povzroča občutek zamere.
Toksično delovno okolje. Toksičnost je širok pojem, vendar je najpogosteje povezana z medosebnimi odnosi. Delo je pomemben del našega časa in je tesno povezano z našim občutkom osebne identitete. Če torej tretjino dneva preživimo z ljudmi in v razmerah, ki vzbujajo negativna čustva, se to odraža na našem duševnem zdravju, kar vpliva tudi na našo sposobnost spopadanja z vsakodnevnimi težavami na delovnem mestu.
Ne zapravljajte časa
Kako se torej izogniti katastrofi?
Prvi korak je, da prepoznate opozorilne znake. Ko boste to storili, je tukaj seznam ukrepov:
- bodite odločni pri upravljanju svoje delovne obremenitve. Prepoznajte in odpravite svoje pomanjkljivosti (npr. odlašanje ali preslabo načrtovanje) ter recite ne, kadar je to potrebno,
- vzemite si redne odmore, in sicer kratke med delovnikom ter daljše v obliki počitnic, na katerih se popolnoma odklopite od dela,
- imejte življenje zunaj pisarne: ukvarjajte se s svojim konjičkom, športom, uživajte v tem, da „ste“, namesto da vedno „delate“,
- zavedajte se, da ne gre za osebni neuspeh, če ugotovite, da se v določenih razmerah na delovnem mestu ne počutite dobro. Po potrebi izpilite svoje znanje in spretnosti ter poiščite priložnost, ki vam bo ustrezala na poklicnem in tudi osebnem področju.
Se počutite preobremenjeni zaradi nenehnega prekrivanja zasebnega in poklicnega življenja? Preberite naše nasvete v članku Vzpostavitev pravega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem.
Sorodne povezave:
EURES: Kaj storiti, ko se na delovnem mestu počutite preobremenjene
EU-OSHA:E-vodnik o obvladovanju stresa in psihosocialnih tveganj
EU-OSHA: Understanding and preventing worker burnout (Razumevanje in preprečevanje izgorelosti delavcev)
Več o tem:
Poišči Euresove svetovalce
Življenjske in delovne razmere v državah Euresa
Euresova zbirka podatkov o prostih delovnih mestih
Euresove storitve za delodajalce
Euresov koledar dogodkov
Prihodnji spletni dogodki
EURES na Facebooku
EURES na omrežju X
EURES na LinkedInu
EURES na Instagramu
Več informacij
- Datum objave
- 19. december 2024
- Avtorji
- Evropski organ za delo | Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje
- Teme
- Namigi in nasveti
- Povezani razdelki
- Pomoč in podpora
- Namigi in nasveti
- Sektor
- Accomodation and food service activities
- Activities of extraterritorial organisations and bodies
- Activities of households as employers, undifferentiated goods- and services
- Administrative and support service activities
- Agriculture, forestry and fishing
- Arts, entertainment and recreation
- Construction
- Education
- Electricity, gas, steam and air conditioning supply
- Financial and insurance activities
- Human health and social work activities
- Information and communication
- Manufacturing
- Mining and quarrying
- Other service activities
- Professional, scientific and technical activities
- Public administration and defence; compulsory social security
- Real estate activities
- Transportation and storage
- Water supply, sewerage, waste management and remediation activities
- Wholesale and retail trade; repair of motor vehicles and motorcycles