Predstavljajte si, da je leto 2040 – prihodnost, ki niti ni tako oddaljena. Zahvaljujoč umetni inteligenci gospodarstvo cveti, nastaja veliko novih delovnih mest, izobraževanje je prilagodljivo in dostopno, kar vsem omogoča nemoten napredek na poklicni poti. Zveni odlično, kajne? A bodimo realni: če Evropa ne bo sprejela ustreznih ukrepov, bi njena prihodnost, ki temelji na umetni inteligenci, lahko ubrala povsem drugačno pot in pri tem mnoge pustila za sabo. Oglejmo si nekaj manj optimističnih scenarijev.
Dva distopična scenarija, ki ju zagotovo ne želimo
V prvem izmišljenem letu 2040 je umetna inteligenca delovno okolje spremenila do te mere, da ga ni več mogoče prepoznati. Niti vlade niti delodajalci ne vlagajo v razvoj znanj in spretnosti delavcev sile, zaradi česar so zaposleni večinoma prepuščeni sami sebi. Koristi imajo le tisti, ki se spoznajo na tehnologijo, medtem ko se drugi borijo za službe. To negativno vpliva na njihovo duševno in telesno zdravje, pa tudi na njihovo finančno stanje.
V drugem, še slabšem scenariju so tehnologije umetne inteligence in avtomatizacija prevzele vse dele našega življenja in dela. Tukaj ni več le delovno okolje tisto, ki je neprepoznavno, temveč družba kot celota. Področje umetne inteligence obvladuje nekaj velikih akterjev, ki vplivajo na oblikovalce politik, gospodarstvo in družbo. Ker umetna inteligenca prevzema večino nalog, ljudje v vseh sektorjih in panogah izgubljajo delovna mesta – podjetja pa se ob obilju razpoložljive, nadomestljive delovne sile ne trudijo več za razvoj znanj in spretnosti svojih zaposlenih. Delavci so spet prepuščeni sami sebi in težko sledijo tehnološkemu napredku. Tudi sindikati nimajo veliko moči, zato ni nikogar, ki bi se boril za pravice in interese delavcev. Predpisov ali vladnega nadzora ni dovolj, zato je moč večinoma v rokah teh velikih akterjev, kar ogroža demokracijo in škoduje tudi okolju.
V teh dveh scenarijih revolucija, ki jo prinaša umetna inteligenca, koristi le peščici srečnežev, razlika med tistimi, ki imajo dostop do tehnologije, in tistimi, ki ga nimajo, pa se spremeni v prepad. Tu ne gre le za to, da posamezni delavci ne uspejo slediti razvoju, temveč za sistemsko pomanjkljivost, v okviru katere sistem odloča, kdo se bo izobraževal in kdo ne.
Malo bolje? Past „izgubljene priložnosti“
Obstaja pa še en, manj pesimističen scenarij – takšen, v katerem je uvajanje umetne inteligence sicer skromnejše, a postopnejše. Sliši se varno, kajne? A ne povsem. Če ne bomo ustrezno vlagali v razvoj znanj in spretnosti, bo tudi ta skromnejša pot pomenila zamujeno zlato priložnost za inovacije.
V tem scenariju za leto 2040 je hitrost sprememb morda obvladljiva, vendar potencial umetne inteligence za izboljšanje socialnih in gospodarskih razmer ni v celoti izkoriščen. Počasno uvajanje umetne inteligence za delavce pomeni, da se vznemirljivi ustvarjalni poklici, ki so običajno posledica prodorov na področju umetne inteligence, morda nikoli ne bodo uresničili, zaradi česar bodo ljudje obtičali na stagnirajočem trgu dela. Najzanimivejše naloge bo prevzela majhna elita ljudi, drugim pa bodo preostala vsakdanja dela – in neizkoriščen potencial. Delodajalci bi se sicer lahko izognili kaosu, ki ga prinašajo hitre spremembe, vendar bi hkrati zamudili priložnosti za povečanje učinkovitosti in nove izdelke, s katerimi bi lahko izstopali – s tem pa bi tvegali zastoj zgolj zato, ker sistem ne podpira splošnega in smiselnega uvajanja teh rešitev.
Ti scenariji kažejo, da je prihodnji razvoj znanj in spretnosti odvisen od timskega dela. S spodbujanjem skupnega stalnega usposabljanja lahko EU ustvari delovno silo, ki bo pripravljena na svet umetne inteligence, ter tako tehnološki napredek pretvori v pravične in trajnostne koristi za vse.
Za več informacij o različnih scenarijih preberite poročilo „Priprave na leto 2040“. Želite prebrati o bolj pozitivni prihodnosti UI? Oglejte si naš članek na spletni strani o tem, kako revolucija, ki jo prinaša umetna inteligenca, mladim iskalcem zaposlitve omogoča povsem nove možnosti.
Sorodne povezave:
Več informacij:
Poiščite Euresove svetovalce
Življenjske in delovne razmere v državah mreže EURES
Euresova zbirka podatkov o prostih delovnih mestih
Euresove storitve za delodajalce
Euresov koledar prireditev
Prihodnji spletni dogodki
EURES na Facebooku
EURES na Twitterju
EURES na LinkedInu
Več informacij
- Datum objave
- 11. maj 2026
- Avtorji
- Evropski organ za delo | Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje
- Teme
- Poslovanje/podjetništvo
- Novice s trga dela/novice mobilnosti
- Novice/poročila/statistika
- Trendi zaposlovanja
- Mladina
- Povezani razdelki
- Sektor
- Accomodation and food service activities
- Activities of extraterritorial organisations and bodies
- Activities of households as employers, undifferentiated goods- and services
- Administrative and support service activities
- Agriculture, forestry and fishing
- Arts, entertainment and recreation
- Construction
- Education
- Electricity, gas, steam and air conditioning supply
- Financial and insurance activities
- Human health and social work activities
- Information and communication
- Manufacturing
- Mining and quarrying
- Other service activities
- Professional, scientific and technical activities
- Public administration and defence; compulsory social security
- Real estate activities
- Transportation and storage
- Water supply, sewerage, waste management and remediation activities
- Wholesale and retail trade; repair of motor vehicles and motorcycles