Ali ste pripravljeni na varnostna tveganja sodobnega delovnega mesta?

Ali ste vedeli, da imajo gasilci danes na voljo le tri do pet minut, da varno zapustijo gorečo stavbo? Pred 30 leti je bilo to 15 minut, do petkrat dlje. Svet se spreminja – gradbeni materiali, ki jih uporabljamo, globalno segrevanje, naša izpostavljenost boleznim, vse to in še več vpliva na naše varnost in zdravje pri delu. V 12. epizodi serije podkasta Pravične Evrope, v katerem se proučujejo izzivi, s katerimi se srečujemo na poti k pravični in vključujoči Evropi, sta podrobneje obravnavana varnost in zdravje pri delu ter njun pomen v 21. stoletju.

Svet se spreminja, enako se spreminjajo tudi tveganja

Boj proti požarom ni bolj tvegan le zaradi različnih gradbenih materialov, ki se uporabljajo danes, stavbe zdaj vsebujejo tudi sončne kolektorje in sisteme za električno energijo. Ne pozabimo na električna vozila in požare, ki jih ta povzročajo. Nove tehnologije ustvarjajo nova tveganja za vse delavce.

Kot v podkastu pojasnjuje Maria Albin, raziskovalka, vključena v projekt EPHOR, ki ga financira EU, so številni dejavniki izpostavljenosti med seboj tesno povezani; če ste torej izpostavljeni enemu dejavniku, ki povzroča bolezni, ste pogosto hkrati izpostavljeni tudi drugim dejavnikom. Za delavce v gradbeništvu so to na primer varilni dim, hrup in težka fizična obremenitev – vse to se seveda sešteva.

Tudi podnebne spremembe in zeleni prehod imajo čedalje večjo vlogo pri spreminjanju tveganj za varnost in zdravje pri delu. Po besedah Williama Cockburna Salazarja, izvršnega direktorja agencije EU-OSHA, je v nekaterih evropskih državah vsak tretji delavec izpostavljen izjemno visokim temperaturam ali zelo slabi kakovosti zraka. Gasilci se spopadajo s čedalje večjimi gozdnimi požari, gozdarji z novimi boleznimi, ki jih prenašajo komarji, komercialni potapljači, ki gradijo in popravljajo vetrne elektrarne na morju, pa se srečujejo z nevarnostmi, kot so visokonapetostni tok, zapletanje v kable in bolezni, povezane z vodnim tlakom.

Kako dobro smo torej danes opremljeni za obvladovanje teh kombiniranih izpostavljenosti? Po mnenju Klausa Heegerja, generalnega sekretarja Evropske konfederacije neodvisnih sindikatov, je najlažje reči, da izpostavljenost nevarnosti preprosto omejimo s prilagoditvijo izmen, ustrezno varovalno opremo in umetno inteligenco za boljšo organizacijo dela. Po njegovem mnenju težava nastane, ko izpostavljenosti ni mogoče več zmanjšati – ko postane izziv ugotoviti, kaj je še mogoče storiti za omejitev tveganja.

Kako ustvariti varnejše delovno okolje

Kot pravi Robert Marinković, svetovalec pri Mednarodni organizaciji delodajalcev, čudežne rešitve ni. Vendar je pomembno vzpostaviti sistem zbiranja podatkov in diagnostična orodja, dobro kulturo komunikacije med delavci in delodajalci ter okolje, v katerem se delavci počutijo varni, ko izpostavljajo težave.

Če povzamemo, za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev:

je treba oceniti tveganja, povezana z delovnim mestom;
se je treba posvetovati z delavci (oni namreč bolje kot kdor koli drug poznajo tveganja, s katerimi se srečujejo pri delu);
je treba izvajati ukrepe za preprečevanje bolezni;
je treba spremljati zdravstveno stanje zaposlenih ter
je treba zagotoviti usposabljanje in se pripraviti na izredne razmere.

Ali želite izvedeti več o tem, kako ustvariti zdravo delovno okolje? Preberite, kako lahko digitalne tehnologije prispevajo k varnosti in zdravju pri delu.

Sorodne povezave:

Pravična Evropa

EU-OSHA

Projekt EPHOR

Od samovozečih traktorjev do inteligentnih robotov: spodbujanje zdravih delovnih okolij v EU

Več informacij:

Evropski dnevi zaposlovanja

Poišči Euresove svetovalce

Življenjske in delovne razmere v državah Euresa

Euresova zbirka podatkov o prostih delovnih mestih

Euresove storitve za delodajalce