Pot do leta 2030: kaj lahko pričakujemo na področju dela?

Hitro razvijajoča se tehnologija, umetna inteligenca, vse večja zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb, spremembe v demografski strukturi, dvojni (zeleni in digitalni) prehod, izrazite geopolitične spremembe in naraščajoči življenjski stroški pomembno vplivajo na naš način življenja, učenja ter dela. Podatki iz raziskave, zbrani v okviru poročila o prihodnosti delovnih mest za leto 2025, ki ga je pripravil Svetovni gospodarski forum, pojasnjujejo, kako naj bi se trg dela razvijal v naslednjih petih letih v odziv na tehnološke in socialno-ekonomske trende ter kako se delodajalci nameravajo odzvati na te spremembe.

Po navedbah iz poročila je nejasnost glede zahtevanih znanj in spretnosti v prihodnosti zelo zaskrbljujoča, saj 54 % evropskih delodajalcev meni, da so vrzeli v znanjih in spretnostih velika ovira. Kljub temu so napovedi glede usklajevanja znanj in spretnosti na splošno pozitivne, saj na primer več kot 80 % delodajalcev na Češkem namerava svoja prizadevanja usmeriti v strokovno izpopolnjevanje svojih delavcev, v Litvi pa ta delež dosega 86 %. V Romuniji namerava v strokovno izpopolnjevanje vlagati 94 % anketiranih podjetij.

Katera delovna mesta ter znanja in spretnosti prihajajo v ospredje?

V naslednjih petih letih bodo na svetovni ravni v ospredje predvidoma prišli poklici z naslednjih področij:

• poklici v sektorjih kritične infrastrukture: kmetijski delavci, gradbeni delavci, delavci v živilskopredelovalni industriji, prodajalci in dostavljavci,
• skrbstveno varstvo in izobraževanje: socialni delavci, svetovalci, zdravstveni delavci in učitelji,
• tehnologija: strokovnjaki za umetno inteligenco/strojno učenje, razvijalci programske opreme/aplikacij, inženirji na področju finančne tehnologije in strokovnjaki za velepodatke,
• podnebje: strokovnjaki za avtonomna in električna vozila, okoljski inženirji ter inženirji za energijo iz obnovljivih virov.

Pričakuje se, da bodo med najbolj iskanimi in najhitreje rastočimi spretnostmi odpornost, prilagodljivost ter delavnost. Analitično in ustvarjalno razmišljanje, vodstvene veščine, socialni vpliv, tehnološka pismenost in skrb za okolje bodo bistveno povečali možnosti za zaposlitev v novonastajajočem okolju trga dela.

Po drugi strani se bomo najverjetneje poslovili od pisarniških in tajniških delovnih mest, pri čemer bo upadala pomembnost dosedanjih veščin, kot so ročna spretnost, vzdržljivost ter natančnost.

Bližje domu

V poročilu je napovedano, da bodo na evropski trg dela najbolj vplivali digitalizacija, naraščajoči življenjski stroški in prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb. Ti dejavniki bodo vplivali na delovna mesta, ki nam bodo na voljo, ter na znanja in spretnosti, ki jih bomo potrebovali, da bi ostali zaposljivi.

V Franciji na primer namerava 71 % delodajalcev uvesti nove tehnologije za povečanje delovne sile, saj predvidevajo, da bo naraščalo povpraševanje po delovnih mestih, kot so strokovnjaki za digitalno preobrazbo in razvijalci programske opreme. Prav tako 93 % podjetij v Nemčiji pričakuje, da bo umetna inteligenca ključnega pomena za njihov napredek. V ta namen jih 81 % načrtuje zaposlovanje iz nabora ustreznih strokovnjakov.

Inflacija še naprej zelo skrbi 70 % madžarskih delodajalcev, s čimer se strinjajo tudi srbski delodajalci. Na evropske poslovne modele naj bi predvidoma vplivala tudi okoljska vprašanja. 70 % italijanskih podjetij na primer pričakuje spremembe, ki bodo izhajale iz prizadevanj za zmanjšanje emisij ogljika.

Evropski delodajalci so še naprej zavezani spodbujanju enakosti in raznolikosti delovne sile kot sredstvu za širjenje nabora talentov (tako meni 64 % anketiranih nizozemskih podjetij). Poleg tega so španski in švicarski delodajalci navedli, da tudi večja prožnost, na primer s hibridnimi delovnimi modeli, vodi k povečanju razpoložljivosti talentov in zadržanju zaposlenih.

Želite izvedeti več o predvidenih spremembah na evropskem trgu dela v prihodnjem desetletju? Preberite naš članek z naslovom Spreminjajoči se trendi zaposlovanja: kako bo prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo vplival na evropsko zaposlovanje.

Sorodne povezave:

Svetovni gospodarski forum: poročilo o prihodnosti delovnih mest

Poročilo Cedefopa z naslovom:Spretnosti in znanja na prehodu: pot do leta 2035

Orodje Cedefopa: obveščanje o znanjih in spretnostih – prihodnja rast zaposlovanja

Več o tem:

Evropski dnevi zaposlovanja

Poišči Euresove svetovalce

Življenjske in delovne razmere v državah Euresa

Euresova zbirka podatkov o prostih delovnih mestih

Euresove storitve za delodajalce

Euresov koledar dogodkov

Prihodnji spletni dogodki

EURES na Facebooku

EURES na omrežju X

EURES na LinkedInu

EURES na Instagramu