Življenjski in delovni pogoji: Slovenija

Izvajanje

Vsa pripravništva zunaj programov formalnega izobraževanja morajo izpolnjevati predpise zakona o delovnih razmerjih, v katerem so določeni minimalni standardi programov pripravništva. Poleg tega so programi pripravništva izrecno opredeljeni s posebnimi panožnimi predpisi ali kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti, da se zagotovijo dobri učni in delovni pogoji.

Življenjske in delovne razmere

Programi pripravništva se običajno izvajajo v obliki pripravništva s pogodbo o zaposlitvi za določen čas. V nekaterih gospodarskih panogah (kjer je to opredeljeno s posebnimi predpisi ali kolektivno pogodbo) so mogoča neplačana (volonterska) pripravništva. Volonterski pripravniki niso zaposleni, vendar morajo s podjetjem, pri katerem opravljajo pripravništvo, skleniti pisno pogodbo o pripravništvu in izpolniti druga osnovna merila za pripravništvo, ki so opredeljena v zakonu o delovnih razmerjih.

Zaposleni pripravniki v plačanih programih pripravništva so upravičeni do osnovne plače, ki znaša vsaj 70 odstotkov osnovne plače za delovno mesto, za katero se pripravnik usposablja. Pripravniška plača ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne plače (zakon o delovnih razmerjih, člen 141).

Zakon o delovnih razmerjih določa, da imajo pripravniki enake pravice kot drugi zaposleni/delavci.

Kje iskati zaposlitvene možnosti?

Kandidati lahko na primer priložnosti za pripravništvo iščejo na naslednjih spletnih mestih:

• Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje: https://www.ess.gov.si/iskalci-zaposlitve/#/
• Karierni centri Univerze v Ljubljani: http://kc.uni-lj.si
• Karierni center Univerze v Mariboru: http://kc.um.si
• Karierni center Univerze na Primorskem: https://www.kariernicenter.upr.si
• Karierni center Univerze v Novi Gorici: http://www.ung.si/sl/karierni-center

Financiranje in podpora

Kandidati lahko možnosti financiranja na nacionalni ravni iščejo pri  Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, na mednarodni ravni pa na spletnem mestu  EURES Targeted Mobility Scheme.

Življenjske in delovne razmere

Nekaj posebnih pogojev, povezanih z usposabljanjem z delom pri delodajalcu v okviru vajeništva v Sloveniji:

• med vajeništvom vajenec nima statusa zaposlenega, ampak status dijaka;
• v drugem letniku mora vajenec uspešno opraviti vmesni preizkus. Vajeniški program se konča z zaključnim izpitom;
• usposabljanje z delom pri delodajalcu in izobraževanje vajenca v šoli sme trajati skupno največ osem ur dnevno in 36 ur tedensko. Če traja pouk v šoli dnevno pet ali več ur, isti dan ne sme potekati usposabljanje z delom pri delodajalcu;
• v času šolskih počitnic se vajenec lahko usposablja z delom, pri čemer mu mora delodajalec v vsakem šolskem letu omogočiti vsaj šest tednov neprekinjenih poletnih počitnic in še najmanj osem dni prostih delovnih dni, določenih s šolskim koledarjem;
• usposabljanje z delom ne sme potekati ob nedeljah in državnih praznikih, lahko pa poteka ob sobotah, vendar največ eno soboto na mesec in ne več kot šest sobot v šolskem letu;
• med usposabljanjem z delom, ki traja najmanj štiri ure in pol na dan, ima vajenec pravico do 30 minutnega odmora;
• vajenec med usposabljanjem z delom ne sme opravljati nadurnega dela in ne sme delati ponoči (med 22. in šesto uro naslednjega dne).

Kje iskati zaposlitvene možnosti?

Posameznik, ki se želi vključiti v vajeniški program, si lahko podjetje za praktično usposabljanje izbere s seznama podjetij, ki ga izda in potrdi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ali Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), ali pa podjetje poišče sam in pristojni zbornici pošlje predlog v potrditev. Vsa potrjena mesta za praktično usposabljanje so objavljena v registru učnih mest.

Financiranje in podpora

Vajencu delodajalec, pri katerem opravlja praktično usposabljanje, v skladu z Zakonom o vajeništvu in Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji izplačuje vajeniško nagrado v denarni obliki (najnižji mesečni znesek):

• 309,49 EUR v prvem letniku,
• 371,39 EUR v drugem letniku,
• 495,19 EUR v tretjem letniku.

Poleg tega mora delodajalec vajencu zagotoviti povračilo stroškov prehrane in prevoza pod enakimi pogoji, kot veljajo za delavce, redno zaposlene pri delodajalcu.

Vajenec lahko od podjetja prejema tudi štipendijo, če se tako dogovori z delodajalcem (obliki finančne podpore se ne izključujeta).

V Sloveniji so oglasi o nakupu, prodaji in najemu nepremičnin objavljeni na spletnih straneh nepremičninskih agencij najpogosteje v slovenskem jeziku.

Za državljane EU in EGP pri nakupu in najemu nepremičnin ni nobenih omejitev ali posebnih pogojev. Za najem nepremičnine in podpis pogodbe potrebujete veljaven osebni dokument. Najemnine se običajno sklepajo le za najem (v večini primerov opremljenega) stanovanja brez stroškov. V ceno najemnine stanovanja navadno niso vključeni tekoči stroški stanovanja (elektrika, plin, voda, ogrevanje, telefon). Te plačuje najemnik dodatno poleg najemnine. Registracijo pogodbe in plačilo davčnih obveznosti opravi najemodajalec.

Povprečna cena stanovanj je v Sloveniji v letu 2024 dosegla 3.414 evrov za kvadratni meter. Po najvišjih povprečnih cenah v Ljubljani (4.370 evrov za kvadratni meter) sledijo obala z 4.260 evri na kvadratni meter, alpsko turistično območje s 3.930 evrov na kvadratni meter. Nad slovenskim povprečjem so bile tudi cene stanovanj v Kranju ter severni in južni okolici Ljubljane. Najcenejša stanovanja so bila v letu 2023 v Beli krajini ( 1.430 evrov na kvadratni meter) in v Prekmurju (1.260 evrov na kvadratni meter). 

V letu  2024 je povprečna cena stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem v Sloveniji 160.000 evrov (v Ljubljani nad 416.000 evrov).

Cene nepremičnin kot tudi najemnine so odvisne od velikosti, lege in opremljenosti nepremičnine ter starosti stanovanjske enote. 

Povezave:

Seznam izobraževalnih ustanov v Sloveniji je na voljo na spletnih straneh Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Učni jezik je slovenski. Italijanska in madžarska narodna skupnost imata na narodno mešanih območjih pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku. 

Otroci priseljencev imajo pravico do obveznega osnovnošolskega izobraževanja od dopolnjenega šestega leta starosti pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. 

V Sloveniji deluje šest zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavni izobraževalni program (Waldorfska šola Ljubljana, Osnovna šola Alojzija Šuštarja Ljubljana, Montessori inštitut, Zavod za pomoč staršem pri razvoju otrok, Zasebni vzgojno-izobraževalni zavod Waldorfska šola Maribor, Vzgojno-izobraževalni zavod Antona Martina Slomška Maribor, Osnovna šola Montessori in Inštituta za celostno vzgojo in izobraževanje otrok LILA).

Otroku in mladostniku, ki to potrebuje, se prilagaja organizacijo in oblike vzgojno izobraževalnega dela, dodatne oblike pomoči pa vsakemu otroku in mladostniku posebej zagotavlja z odločbo o usmeritvi. 

Program mednarodne mature v angleškem jeziku na splošni ravni izobraževanja izvajajo pod okriljem International Baccalaureate Organisation (IBO) Gimnazija Bežigrad, Ljubljana, Gimnazija Kranj, II. gimnazija Maribor in Gimnazija Novo Mesto  v angleškem jeziku.  V Sloveniji je nekaj zasebnih srednjih šol kot so npr. Erudio Ljubljana, Škofijske gimnazije v Ljubljani, Mariboru in Vipavi, Gimnazija Želimlje ter Waldorfska srednja šola. 

V sklopu Šolskega centra Ljubljana deluje Evropska šola Ljubljana, edina šola v Sloveniji, ki izvaja mednarodni program Evropskih šol (predšolski program, primarna in sekundarna stopnja). Dijaki izobraževanje zaključijo z uspešno opravljeno evropsko  maturo.

Informacije o srednješolskih izobraževalnih programih so na voljo tudi na portalu Moja izbira. Informacije o višješolskih programih najdete na spletni strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Višjih strokovnih šol. Informacije o visokošolskih izobraževalnih programih pa na portalu eVŠ. V izbrano izobraževalno ustanovo se lahko vključite, če izpolnjujete razpisne pogoje in se prijavite na vsakoletne razpise za vpis za naslednje šolsko leto, ki ga v začetku leta objavi pristojno ministrstvo. 

Povezave:

Izvajanje načela prostega pretoka oseb spada med temelje našega evropskega ustroja in pomeni uvedbo sklopa praktičnih pravil za zagotavljanje, da lahko državljani prosto in enostavno potujejo v katero koli državo članico Evropske unije. Potovanje po EU z lastnim avtomobilom je postalo veliko manj težavno. Evropska komisija je določila sklop skupnih predpisov, ki urejajo vzajemno priznavanje vozniških dovoljenj, veljavnost avtomobilskega zavarovanja in možnost registracije avtomobila v državi gostiteljici.

Vaše vozniško dovoljenje v EU

EU je uvedla model usklajenega vozniškega dovoljenja in dodatne minimalne zahteve za pridobitev vozniškega dovoljenja. Tako naj bi zagotovili, da nevarni vozniki ne bodo vozili po evropskih cestah, ne glede na to, kje so opravili vozniški izpit.

Vsa vozniška dovoljenja, ki so jih države EU izdale po 19. januarju 2013, so enaka na videz in otip. Dovoljenja so natisnjena na plastični podlagi v velikosti in obliki kreditne kartice.

Uvedena so bila usklajena obdobja veljavnosti za vozniško dovoljenje, in sicer od 10 do 15 let za motorna kolesa in osebne avtomobile. To organom omogoča redno posodabljanje vozniškega dovoljenja z novimi varnostnimi elementi, zaradi katerih jih bo težje ponarejati ali posegati vanje, posledično pa bodo vozniki, ki nimajo vozniškega dovoljenja ali jim je bila izrečena prepoved upravljanja vozila, težje preslepili organe v svoji državi ali drugje v EU.

Novo evropsko vozniško dovoljenje prav tako ščiti ranljive udeležence v prometu z uvedbo postopnega dostopa za motorna kolesa in druga dvokolesna vozila na motorni pogon. Sistem „postopnega dostopa“ pomeni, da bodo morali imeti vozniki motornih koles izkušnje z motornimi kolesi z manj močnim motorjem, preden bodo lahko začeli voziti zmogljivejša motorna kolesa. Kolesa z motorjem bodo v posebni kategoriji, tj. AM.

Za vozniško dovoljenje morate zaprositi v državi, v kateri običajno ali redno živite. Splošno velja, da je to država, v kateri živite najmanj 185 dni vsako koledarsko leto zaradi osebnih ali poklicnih vezi.

Če imate osebne/poklicne vezi v dveh ali več državah EU, je vaš kraj običajnega prebivališča kraj, kjer imate osebne vezi, če se tja redno vračate. Zadnjega pogoja vam ni treba izpolnjevati, če v državi EU živite omejeno obdobje med izpolnjevanjem naloge.

Če se v drugo državo EU preselite, da bi tam študirali, se vaš kraj običajnega prebivališča ne spremeni. V državi gostiteljici lahko zaprosite za vozniško dovoljenje, če lahko dokažete, da tam študirate najmanj 6 mesecev.

Registracija avtomobila v državi gostiteljici

Če se stalno preselite v drugo državo EU in s seboj vzamete svoj avtomobil, bi ga morali registrirati in plačati davke, povezane z njim, v novi državi.

V zvezi z registracijo vozila in povezanimi davki ni skupnih pravil EU. Nekatere države so določile pravila o oprostitvi davka za registracijo vozila, kadar se stalno selite z avtomobilom iz ene države v drugo.

Če želite biti oproščeni plačila davka, morate preveriti veljavne roke in pogoje v državi, v katero se želite preseliti.

Podrobna pravila in roke preverite pri nacionalnih organih: https://europa.eu/youreurope/citizens/vehicles/registration/registration-abroad/index_sl.htm.

Avtomobilsko zavarovanje

Državljani EU lahko svoj avtomobil zavarujejo v kateri koli državi EU, če ima izbrana zavarovalnica dovoljenje nacionalnega organa države gostiteljice za sklepanje zadevnih zavarovalnih polic. Družba s sedežem v drugi državi članici sme prodati polico obveznega zavarovanja civilne odgovornosti le ob izpolnjevanju določenih pogojev. Zavarovanje bo veljavno v vsej Uniji, ne glede na to, kje pride do nesreče.

Obdavčitev

Davek na dodano vrednost ali DDV za motorna vozila se običajno plača v državi, v kateri je avtomobil kupljen, čeprav se DDV pod določenimi pogoji plača v namembni državi.

Več informacij o pravilih, ki se uporabljajo, kadar je vozilo kupljeno v eni državi članici EU in je namenjeno registraciji v drugi državi članici EU, je na voljo na tej povezavi: https://europa.eu/youreurope/citizens/vehicles/registration/taxes-abroad/index_sl.htm.

Potrdilo o prijavi prebivanja potrebujete za bivanje v Sloveniji, daljše od 3 mesecev. Pridobite ga pri upravni enoti. Izda se na podlagi veljavne osebne izkaznice ali potnega lista. V primeru načrtovane zaposlitve predložite dokazilo o zaposlitvi (pogodba o zaposlitvi), v primeru študija, samozaposlitve, upokojitve pa dokazila o tem. Predložite tudi dokazilo o zagotovljenih sredstvih za preživljanje in o urejenem ustreznem zdravstvenem zavarovanju. 

Prijava prebivanja ni enaka prijavi prebivališča. Po vročitvi potrdila o prijavi prebivanja, v roku osmih dni od vstopa ali vročitve dokumenta oziroma od dneva začasne naselitve, prav tako pri upravni enoti prijavite prebivališče. Kot dokazilo se upošteva dokazilo o lastništvu, najemna pogodba ali soglasje lastnika. Do pridobitve potrdila o prijavi prebivanja je tudi za državljane držav članic EU obvezna prijava na pristojni policijski postaji v roku treh dni po prehodu državne meje.

Kot državljanu države članice Evropske unije se vam lahko zavrne prebivanje v Sloveniji, vendar le, če ne izpolnjujete pogojev za izdajo potrdila ali če predstavljate nevarnost za javni red in varnost države.
Če ste prejeli dovoljenje za stalno prebivanje, potem na upravni enoti v osmih dneh od vročitve dovoljenja uredite prijavo stalnega prebivališča. Dovoljenje za stalno prebivanje lahko pridobite, če ste državljan EU in v Sloveniji prebivate pet let, kar dokazujete s potrdilom o prijavi prebivanja. Do prijave stalnega prebivališča v Sloveniji boste imeli prijavljeno stalno prebivališče še v svoji državi. 

Povezave:

Pomen preglednosti in vzajemnega priznavanja diplom kot ključnega dopolnila k prostemu pretoku delavcev

Možnost priznanja kvalifikacij in kompetenc posameznika ima lahko ključno vlogo pri odločitvi o zaposlitvi v drugi državi EU. Zato je treba razviti evropski sistem, ki bo zagotavljal vzajemno priznavanje poklicnih kompetenc v različnih državah članicah. Le tak sistem lahko zagotovi, da ne bi nepriznavanje poklicnih kvalifikacij postalo ovira za mobilnost delavcev znotraj EU.

Glavna načela priznavanja poklicnih kvalifikacij v EU

Temeljno načelo določa, da bi moral imeti vsak državljan EU možnost, da prosto opravlja svoj poklic v kateri koli državi članici. Praktično izvajanje tega načela pa žal pogosto ovirajo nacionalne zahteve za dostop do nekaterih poklicev v državi gostiteljici.

EU je vzpostavila sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij, da bi premagali te razlike. V okviru tega sistema se razlikuje med reguliranimi poklici (tj. poklici, za katere so zakonsko potrebne določene kvalifikacije) in poklici, ki v državi članici gostiteljici niso zakonsko urejeni.

Ukrepi za doseganje preglednosti kvalifikacij v Evropi

Evropska unija je sprejela pomembne ukrepe za doseganje preglednosti kvalifikacij v Evropi:

• večje sodelovanje v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, da bi vse instrumente za preglednost spričeval in diplom združili v eno samo uporabniku prijazno orodje, kar na primer vključuje evropski življenjepis in evropski indeks usposabljanja, ter
• razvoj konkretnih ukrepov na področju priznavanja in kakovosti poklicnega izobraževanja ter usposabljanja.

Preseganje razlik v sistemih izobraževanja in usposabljanja v EU

Sistemi izobraževanja in usposabljanja v državah članicah EU se še vedno precej razlikujejo. Zadnje širitve EU na države z različnimi izobraževalnimi tradicijami so to raznolikost še dodatno povečale. Zato je treba določiti skupna pravila za zagotavljanje priznavanja kompetenc.

Da bi presegli raznolikost nacionalnih kvalifikacijskih standardov, izobraževalnih metod in struktur usposabljanja, je Evropska komisija predlagala sklop instrumentov, namenjenih zagotavljanju boljše preglednosti ter priznavanja kvalifikacij za akademske in poklicne namene.

1. Evropsko ogrodje kvalifikacij

Evropsko ogrodje kvalifikacij je ključna prednostna naloga Evropske komisije v postopku priznavanja poklicnih kompetenc. Glavni cilj okvira je ustvariti povezave med različnimi nacionalnimi kvalifikacijskimi sistemi ter zagotoviti nemoten prenos in priznavanje diplom.

2. Nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom (NARIC)

Mreža nacionalnih informacijskih centrov za priznavanje visokošolskih diplom je bila vzpostavljena leta 1984 na pobudo Evropske komisije. Ti centri zagotavljajo svetovanje v zvezi z akademskim priznavanjem študijskih obdobij v tujini. Nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom se nahajajo v vseh državah članicah EU in državah Evropskega gospodarskega prostora ter imajo ključno vlogo pri postopku priznavanja kvalifikacij v EU.

3. Evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS)

Evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk je namenjen lažjemu priznavanju študijskih obdobij v tujini. Vzpostavljen je bil leta 1989 in deluje na podlagi opisa izobraževalnega programa in določanja kreditnih točk za njegove sestavne dele. Ta sistem ključno dopolnjuje izredno cenjeni program Erasmus za študentsko mobilnost.

4. Europass

Europass je instrument za zagotavljanje preglednosti poklicnih znanj in spretnosti. Sestavlja ga pet standardiziranih dokumentov:

• življenjepis (curriculum vitae),
• urejevalnik spremnega pisma,
• priloge k spričevalu,
• priloge k diplomi in
• potrdilo o mobilnosti Europass.

Sistem Europass zagotavlja, da so znanja in spretnosti ter kvalifikacije jasno in enostavno razumljivi v različnih delih Evrope. V vseh državah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora so bili ustanovljeni nacionalni centri Europass kot glavne kontaktne točke za osebe, ki iščejo informacije o sistemu Europass.

Poleg Zakona o delovnih razmerjih urejajo to področje še kolektivne pogodbe in splošni akti delodajalca. 

Delodajalec, ki zaposluje nove delavce, mora prosto delovno mesto javno objaviti. To lahko stori pri Zavodu za zaposlovanje, v medijih, na spletnih straneh ali v javno dostopnih poslovnih prostorih delodajalca. Objava vsebuje podatke o delodajalcu in delovnem mestu, pogoje za opravljanje dela ter način in rok za prijavo kandidatov, ki ni krajši od treh dni. 

Pred začetkom dela z delodajalcem sklenete pogodbo o zaposlitvi v pisni obliki. Najnižja dovoljena starost za zaposlitev je 15 let. Delovno razmerje se sklepa za določen ali nedoločen čas, za polni ali krajši od polnega delovnega časa. Delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi določi tudi poskusno dobo, ki pa ne sme biti daljša od 6 mesecev. 

Po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi vas je delodajalec , v roku 15 dni od nastopa dela, dolžan z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi prijaviti v obvezna socialna zavarovanja (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti) in vam izročiti fotokopijo prijave (obrazec M-1). 

Pripravništvo se izvaja le pri tistih delodajalcih, za katere tako določa poseben zakon ali kolektivna pogodba na ravni dejavnosti kot so na primer državne ustanove, zdravstvo, šolstvo ipd.

Slovenska zakonodaja pozna tudi več posebnih oblik zaposlovanja za enkratna, občasna ali kratkotrajna dela kot npr.: delo na podlagi pogodb civilnega prava kot sta podjemna ali avtorska pogodba in delo na podlagi napotnice študentskega servisa. Poznamo občasno ali začasno delo upokojencev, osebno dopolnilno delo ali kratkotrajno delo. Pridobite si lahko tudi poseben status, ki vam omogoča samostojno opravljanje določene dejavnosti (kot npr. kmet, samostojni kulturni delavec, novinar), ne da bi vam bilo treba ustanoviti podjetje ali vstopiti v delovno razmerje.

V Sloveniji v kmetijstvu potrebujejo sezonske delavce predvsem za obiranje jagod, delo v nasadih hmelja ter redčenje in obrezovanje sadnega drevja v pomladanskem času; poleti za spravilo in pridelovanje zelenjave, jeseni pa za obiranje sadja (npr. jabolk, grozdja). Večina ponudb je v severovzhodni in vzhodni Sloveniji. Sezonsko delo v kmetijstvu ureja civilno pravo (zakon o kmetijstvu). Delavci dobijo posebne pogodbe za začasno in sezonsko delo v kmetijstvu. Poleg tega se upoštevajo elementi Zakona o delovnih razmerjih (npr. prepoved diskriminacije, enaka obravnava, prepoved dela otrok, delovni čas, odmori in počitek) ter elementi predpisov v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Delavci so vključeni v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Sezonske delavce potrebujejo tudi v turizmu. Poleti se iščejo predvsem natakarji, kuharji, kuharski mojstri, sobarice ipd., pozimi pa prav tako natakarji, kuharji, sobarice, učitelji smučanja itd. Ta dela običajno opravljajo delavci, ki delajo po pogodbi o zaposlitvi za določen čas v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, pa tudi študenti (študentsko delo).

Povezave:

Pogodba o zaposlitvi

Zakon o delovnih razmerjih določa obvezne sestavine oziroma podatke pogodbe o zaposlitvi: pogodbeni stranki, naziv delovnega mesta, kraj opravljanja dela, čas, za katerega je sklenjena pogodba, ali gre za polni ali krajši delovni čas, dnevni ali tedenski delovni čas in razporeditev delovnega časa, znesek osnovne plače in morebitnih drugih plačilih, plačilno obdobje, plačilni dan in način izplačevanja plače, letni dopust, dolžina odpovednih rokov, navedba ustreznih kolektivnih pogodb oz. splošnih aktov delodajalca. Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena v pisni obliki. 

Po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi vas je delodajalec dolžan prijaviti v zdravstveno, pokojninsko-invalidsko zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi.

Določila pogodbe o zaposlitvi, ki so v nasprotju s predpisi, veljavno kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca, niso veljavna. 

Če se spremeni naziv delovnega mesta oziroma podatki o vrsti dela, kraj opravljanja dela, trajanje pogodbe o zaposlitvi, tedenska/mesečna delovna obveznost (polni ali krajši), delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in vam istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe.

Zaposlitev oziroma delovno razmerje za določen čas se sklene s pogodbo o zaposlitvi za omejen čas. 

Lahko sklenete tudi posebno pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, ki v skladu s predpisi o urejanju trga dela opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu. 

Če sklenete pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, imate pravice in obveznosti iz delovnega razmerja sorazmerno času, za katerega je sklenjeno delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače. 

Če ste zaposleni kot poslovodna oseba ali prokurist, lahko v pogodbi o zaposlitvi drugače uredite pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas, delovnim časom, zagotavljanjem odmorov in počitkov, plačilom za delo, disciplinsko odgovornostjo in prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. 

Podjemne ali avtorske pogodbe

Za delo na podlagi podjemne ali avtorske pogodbe veljajo določila civilnega prava, kjer gre za praviloma pisni dogovor o opravljenem delu, rokih in plačilu. S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo in podobno, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Podjemna pogodba je primerna za sklepanje vsebine pogodbe pri enkratnih ali obrtniških delih. Podjemniki plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, naročniki del pa plačajo prispevek za zdravstveno zavarovanje. Sklepanje podjemne pogodbe, izplačilo na bančni račun pri eni od slovenskih bank in plačilo davčnih obveznosti je omogočeno tujcu nerezidentu na osnovi dodeljene davčne številke, ki jo pridobi na davčnem uradu. 

Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Vsebina avtorske pogodbe je avtorsko delo s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Avtorska pogodba je obdavčena s prispevkom za zdravstveno zavarovanje ter s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem. Izplačevalec posameznika zavaruje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Če opravljate delo preko podjemne ali avtorske pogodbe, vas naročnik ni dolžan prijaviti v zavarovanje za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.

Študentsko delo

Delo na podlagi napotnice študentskega servisa lahko opravljajo dijaki in študenti, ki so vpisani v katero od slovenskih izobraževalnih ustanov ter tudi študenti in dijaki iz držav članic Evropskega gospodarskega prostora, ki pridobijo ta status na podlagi mednarodnih projektov študentske izmenjave. Pri delu na podlagi študentske napotnice je določena minimalna bruto urna postavka za začasno in občasno delo dijakov in študentov v višini 7,34 evra bruto. Urejena je tudi vključitev v socialna zavarovanja (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poseben prispevek za zdravstveno zavarovanje, prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa se drugače obračuna).

Osebno dopolnilno delo

Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik osebno opravlja dela v gospodinjstvu in njim podobna dela ali kadar opravlja druga manjša dela, ki se lahko opravljajo le za fizično osebo, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih tudi prodaja, ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča. Če želite opravljati osebno dopolnilno delo, le to priglasite pri AJPESu preko spletnega portala s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali pa ga priglasite osebno pri upravni enoti, kjer imate urejeno bivanje. Osebno dopolnilno delo lahko opravljate le na podlagi vrednotnice, ki se bo glasila na vaše ime. Vrednost posamezne vrednotnice je določena v pavšalnem znesku 13,73 evra: 10,68 evrov prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in 3,05 evra prispevek za zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu.

Povezave:

V Sloveniji obstaja varstvo nekaterih kategorij delavcev in sicer: predstavnikov delacev, varstvo žensk, varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, varstvo invalidov in varstvo starejših delavcev.

Varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, se nanaša zlasti na prepoved opravljanja nekaterih težjih in zdravju škodljivih del, prepoved opravljanja nadurnega in nočnega dela ter na obveznost povečanja letnega dopusta za sedem delovnih dni.

Zakon zavezuje delodajalce, da zagotovijo tako varstvo delovnih kot tudi drugih invalidov, ko gre za zaposlovanje ali usposabljanje. Za zaposlovanje oseb z invalidnostjo velja kvotni sistem, ki je določen glede na dejavnost. Delodajalec, ki zaposluje osebe z invalidnostjo nad kvoto, ki velja za njegovo dejavnost, je deležen posebnih ugodnosti in spodbud. Delavcu, pri katerem je ugotovljena preostala delovna zmožnost, mora delodajalec zagotoviti opravljanje dela, ustreznega njegovi delovni zmožnosti, opravljanje dela s krajšim delovnim časom, poklicno rehabilitacijo in nadomestilo plače. Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih le v primeru, če mu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga skladno z zakonodajo utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Pri delodajalcu, ki ima najmanj pet zaposlenih delavcev, ugotovi razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu.

Tudi delavci, starejši od 55 let, uživajo posebno varstvo. Starejši delavec ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom, če se delno upokoji. Delodajalec mu brez delavčevega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela.

Če so vam pravice iz delovnega razmerja kršene, lahko obvestite inšpektorat za delo, izpolnitev obveznosti in odpravo kršitev pa lahko od delodajalca hkrati uveljavite v sodnem postopku.

Povezave:

Gospodarsko dejavnost lahko v Sloveniji opravljate kot fizična ali kot pravna oseba v različnih pravnoorganizacijskih oblikah. Za fizično osebo je najpogostejša oblika poslovanja samostojni podjetnik posameznik (s.p.). Za pravne osebe pa poznamo različne oblike gospodarskih družb: družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), delniška družba (d.d.), evropska delniška družba (SE), družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) in komanditna družba (k.d.). Najpogostejši obliki sta samostojni podjetnik posameznik (podjetnik) in družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).

Kot podjetnik lahko začnete opravljati dejavnost, ko se registrirate kot gospodarski subjekt in izpolnite posebne pogoje, ki se razlikujejo glede na glavno dejavnost. To pomeni, da lahko začnete opravljati obrtne dejavnosti po pridobitvi obrtnega dovoljenja, odvetniško dejavnost po vpisu v ustrezen register pri Ministrstvu za pravosodje, samostojno zdravstveno dejavnost po pridobitvi koncesije in vpisu v ustrezen register pri Ministrstvu za zdravje ipd.

Informacijsko podporo vam kot (bodočemu) samostojnemu podjetniku zagotavlja državni portal SPOT, Slovenska poslovna točka. Če ste tuji državljan, pred pričetkom opravljanja dejavnosti pridobite EMŠO in davčno številko. Oboje potrebujete pri odprtju bančnega računa in pridobitvi kvalificiranega digitalnega podpisa, ki ga zahteva poslovanje prek portala SPOT. 

Ustanovitev samostojnega podjetnika ali enostavne družbe z omejeno odgovornostjo je preprosta in hitra, saj ne zahteva pomoči notarja ali odvetnika. Zaključite jo lahko v manj kot treh dneh od oddaje vloge. Za izvedbo postopka potrebujete digitalno potrdilo, lahko pa vam pri registraciji brezplačno pomaga strokovnjak na eni od točk SPOT.

Za ustanovitev kompleksnejših oblik podjetij, kjer je družbenikov več in so razmerja med njimi bolj zapletena, boste potrebovali pomoč notarja.

Zakon o gospodarskih družbah določa tudi primere, ko oseba, ne more postati ustanovitelj, družbenik ali podjetnik.

Povezave:

Minimalna bruto plača za polni delovni čas je 1.277,72 €. Ob izplačilu plače mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, ki delodajalca neposredno zavezuje k izplačilu vsaj minimalne plače. Iz minimalne plače so izvzeti in se vanjo ne vštevajo: vsi dodatki za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela, prav tako dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.

Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki je vedno v denarni obliki in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov (za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in na delovno dobo). Osnovna plača predstavlja fiksni del plače in se določi glede na zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, mora delodajalec izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

Delavec je ob redni odpovedi s strani delodajalca zaradi poslovnih razlogov ali nesposobnosti upravičen do odpravnine. Prav tako je upravičen do odpravnine ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ob upokojitvi in v primeru izredne odpovedi s strani delavca zaradi razlogov na strani delodajalca (ne izplačevanja plač, prispevkov ipd.). 

Delavec in delodajalec se lahko dogovorita, da ima delavec pravico do deleža dobička za poslovno leto. 

Plača se izplačuje za obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca na vnaprej dogovorjen dan v mesecu, vendar najkasneje 18. dan po preteku plačilnega obdobja. 

Delodajalec je dolžan izdati delavcu ob vsakem izplačilu plače pisni obračun plače. Do 31. januarja novega koledarskega leta delodajalec delavcu izda tudi obračun plače, plačilo davkov in prispevkov za preteklo koledarsko leto. Plačilna lista vsebuje zlasti naslednje podatke: osnovno plačo delavca, dodatke, plačo iz naslova uspešnosti, nadomestila plače po posameznih vrstah, bruto in neto plačo, zneske prispevkov za socialno varnost, davek od osebnih prejemkov. 

Povezave:

Delovni čas je efektivni delovni čas, čas 30 minutnega odmora, ter čas upravičenih odsotnosti z dela.

Polni delovni čas je določen tedensko in običajno traja 40 ur na teden, lahko je krajši, vendar ne manj kot 36 ur na teden. Za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, lahko polni delovni čas traja manj kot 36 ur na teden. Polni delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu.

Delodajalec vam vnaprej pisno odredi delo nad polnim časom (nadurno delo) in ga tudi ustrezno plača. Pri tem je omejen na največ 8 ur tedensko, 20 ur mesečno, oziroma 170 ur letno. Izjemoma je z vašim soglasjem dovoljena prekoračitev na 230 ur letno v določenih dejavnostih npr. zdravstvo, vendar mora biti to dogovorjeno v kolektivni pogodbi za dejavnost oziroma v poklicni kolektivni pogodbi. V obdobju 24 ur imate pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur. Tedenski počitek traja najmanj 24 neprekinjenih ur.

Za nadurno delo in delo v času, ki je za vas manj ugoden (nočno delo, delo v dela prostih in prazničnih dneh), vam pripada poseben dodatek. 

Določenim zaščitenim kategorijam delavcev (nosečnicam, starejšim delavcem, delavcem na posebej nevarnih delovnih mestih…) delodajalec nadurnega dela ne sme odrediti. 

Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden in ne sme biti daljši od šest mesecev. Nočno delo je delo v času med 23. in 6. uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, zajema nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in 7. uro naslednjega dne. Delovni čas nočnega delavca v obdobju štirih mesecev ne sme trajati povprečno več kot osem ur na dan. Prepovedano je nočno delo mladoletnih delavcev ter nosečnic in doječih mater. Omejeno je nadurno in nočno delo za starejše delavce.

S spremembo Zakona o delovnih razmerjih je bila v letu 2024 (142. a člen ZDR1) uvedena pravica do odklopa. Delodajalci so morali sprejeti ukrepe, ki zagotavljajo pravico delavcev do odklopa med počitkom ali upravičeno odsotnostjo z dela. Ukrepi se določijo s kolektivno pogodbo, delodajalec pa mora delavce o sprejetih ukrepih pisno obvestiti. 

V primeru kršitev delovno pravne zakonodaje se obrnite na pristojni sindikat ali Inšpektorat za delo.

Povezave:

Dopust

Pravico do letnega dopusta pridobite s sklenitvijo delovnega razmerja. Zakon o delovnih razmerjih določa, da imate v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delate polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Če sklenete delovno razmerje ali vam preneha delovno razmerje med koledarskim letom in imate v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, imate pravico do sorazmernega dela letnega dopusta.

Starost, invalidnost, otroci, telesna okvara ter nega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo so okoliščine, ki so podlaga za pridobitev dodatnih dni letnega dopusta. Do dodatnih dni so delavci upravičeni tudi na podlagi kriterijev, določenih v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih delodajalca in se določijo v pogodbi o zaposlitvi. 

Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, uveljavlja trajanje pravice sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje.

Vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, je delodajalec dolžan izplačati regres načeloma najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta najmanj v višini minimalne plače, razen če je s kolektivno pogodbo določeno drugače. Če imate pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, imate pravico le do sorazmernega dela regresa - dvanajstine regresa za vsak mesec dela. 

Delodajalec vam je dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Do konca tekočega koledarskega leta izrabite najmanj dva tedna letnega dopusta, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Državni prazniki v Republiki Sloveniji in dela prosti dnevi so v letu 2025:

• 1. in 2. januar:      novo leto
• 8. februar:            Prešernov dan, slovneski kulturni praznik
• 20. april:              velika noč
• 21. april:              velikonočni ponedeljek
• 27. april               dan upora proti okupatorju
• 1. in 2. maj:         praznik dela
• 25. junij               dan državnosti
• 15. avgust:           Marijino vnebovzetje
• 31. oktober:         dan reformacije
• 1. november:        dan spomina na mrtve
• 25. december:      božič
• 26. december:      dan samostojnosti in enotnosti 

Odsotnosti z dela 

Pravico do plačane odsotnosti z dela imate zaradi osebnih okoliščin (lastne poroke, smrti zakonca, otroka, staršev, hujše nesreče, spremstvo prvošolčka v šolo prvi šolski dan) največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu. 

Upravičeno ste lahko odsotni z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, zaradi darovanja krvi ali opravljanja drugih obveznosti kot so vojaške vaje, sodnik porotnik ipd.

Če se izobražujete, izpopolnjujete ali usposabljate, imate pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov. Če s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju ni drugače določeno, imate pravico do plačane odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravljate izpite.

Porodniški dopust

Materinski dopust je dopust, namenjen pripravi na porod ter negi in varstvu otroka takoj po porodu in traja 105 dni. V času materinskega dopusta se izplačuje materinsko nadomestilo, ki znaša 100 % osnove in je navzgor neomejeno. Upravičenci do materinskega dopusta morajo biti zavarovani za starševsko varstvo. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda. 

Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi že v najnežnejši otrokovi dobi skupaj z materjo sodelovali pri njegovi negi in varstvu. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 15 dni. Oče mora očetovski dopust izrabiti najkasneje tri mesece po rojstvu otroka. V obdobju koriščenja dopusta se izplačuje očetovsko nadomestilo, ki znaša 100 % osnove in je navzgor omejeno z 2,5-kratnikom povprečne mesečne plače.

Vsakemu od staršev pripada 160 dni starševskega dopusta. 60 dni je neprenosljivih, 100 dni svojega starševskega dopusta pa lahko oče in mati preneseta drug na drugega. Neprenosljivi del starševskega dopusta se lahko izkoristi najpozneje do dopolnjenega osmega leta starosti otroka. V obdobju koriščenja dopusta se izplačuje starševsko nadomestilo, ki znaša 100 % osnove in je navzgor omejeno z 2,5-kratnikom povprečne mesečne plače.

Povezave:

Načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi so različni, odvisni od tega, ali gre za pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas, sporazumno razveljavitev ali odpoved.

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. 

Pogodbo o zaposlitvi lahko stranki kadarkoli razveljavita s pisnim sporazumom ali z odpovedjo ene od pogodbenih strank. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko redna ali izredna. Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama. Ob prenehanju delovnega razmerja vas mora delodajalec pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Opustitev tega obvestila nima vpliva na samo veljavnost sporazuma.

Redna odpoved

Pogodbeni stranki (delavec in delodajalec) odpovesta pogodbo o zaposlitvi z zakonsko določenim odpovednim rokom (od 15 do 80 dni). Razlogi za odpoved s strani delodajalca so lahko poslovni razlogi (prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca) , razlogi nesposobnosti (nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov) ter krivdni razlogi (kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja). 

Če delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, vam lahko ponudi novo pogodbo o zaposlitvi. 

Izredna odpoved

Delodajalec vam lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi iz različnih razlogov kot npr. če kršite pogodbeno obveznost in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, če naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršite pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, če pet dni zaporedoma ne pridete na delo in izostanka ne opravičite, če v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštujete navodil pristojnega zdravnika.

Pogodbo o zaposlitvi lahko izredno odpoveste iz različnih razlogov, kot npr. če vam delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in vam tudi ni izplačal plačila za delo, kadar vam ni bilo omogočeno delo zaradi prepovedi opravljanja procesa s strani inšpekcije ter kadar vam delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu, ni zagotavljal enake obravnave glede na spol. 

Minimalni odpovedni rok je 15, najdaljši pa 80 dni. 

Glede na razlog prenehanja pogodbe o zaposlitvi, če so le-ti na strani delodajalca ali z iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas, so vam kot brezposelnemu delavcu zagotovljene pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki jih uveljavljate pri pristojnem uradu za delo.

V postopku prenehanja zaposlitve se lahko informirate in posvetujete o svojih pravicah pri pristojnem sindikatu ter inšpekciji dela kjer lahko prijavite tudi kršitve. Za reševanje delovnih sporov pa je pristojno delovno in socialno sodišče.

Upokojevanje

Pravica do starostne pokojnine je odvisna od dopolnjene starosti zavarovanca in pokojninske dobe. Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine pridobi oseba v letu 2025 ne glede na spol pri starosti 65 let, če ima dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe oziroma pri starosti 60 let, če ima dopolnjenih 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine se lahko znižajo na primer: zaradi skrbi za otroka, služenja obveznega vojaškega roka ali vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom. 

Pravica do invalidske pokojnine je pogojena z obstojem invalidnosti zavarovanca in nekaterih drugih pogojev. Obstoj invalidnosti ugotavlja invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Invalidska komisija razporedi zavarovanca glede na preostalo delovno zmožnost v eno od treh kategorij. Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala: 

• invalidnost I. kategorije,
• invalidnost II. kategorije, če brez poklicne rehabilitacije ni zmožen za drugo ustrezno delo, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let;
• invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega (najmanj štiri ure dnevno) brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let,
• invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je  dopolnil 65 let.

Povezave:

Sindikat nastopa kot socialni partner in se pogaja za izboljšanje pogojev dela ter plačila za delo, vključno z dodatki. Članstvo delavcev v sindikatu je prostovoljno. Sindikati v ta namen skupaj z delodajalci sklepajo kolektivne pogodbe (na ravni podjetja, zavoda, dejavnosti). Sindikati zagotavljajo tudi zastopstvo delavcev, tako v kolektivnih kot tudi v individualnih primerih, vse do zaščite s pravnimi sredstvi na sodiščih. Predstavniki reprezentativnih sindikatov so tudi člani Ekonomsko-socialnega sveta, kjer so tudi zastopniki delodajalskih organizacij in vlade.

Delavci lahko zastopajo svoje interese preko predstavnikov v svetu delavcev, v nadzornem svetu in preko sindikalnih zaupnikov. 

Svet delavcev se oblikuje, če je v podjetju zaposlenih več kot 20 delavcev z aktivno volilno pravico, ki delajo v družbi nepretrgoma šest mesecev. Njegova vloga je, da sprejema predloge in pobude delavcev, ki se upoštevajo pri dogovarjanju z delodajalcem. Pomaga tudi pri vključevanju v delo invalidom, starejšim in drugim, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo. V primeru, da se vprašanja delavca nanašajo na njegovo delovno mesto ali organizacijsko enoto, mora delodajalec odgovoriti v 30 dneh. Delavec mora biti obveščen o spremembah na svojem delovnem mestu. Delodajalec mora svet delavcev obveščati o gospodarskem položaju družbe, spremembi dejavnosti, spremembi tehnologije itd.

Člani nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, zastopajo interese vseh delavcev v okviru pooblastil, ki jih ima nadzorni svet. Število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu se določi s statutom družbe.

Obveznosti delodajalca do sindikata

Delodajalec sindikatu zagotovi pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev ter omogoči dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti. Vloga sindikata je predvsem posvetovalna, če pride do odpuščanja delavcev, stečaja ali likvidacije ter v disciplinskih postopkih zoper delavca. Sindikat poda delodajalcu tudi mnenje o splošnih organizacijskih in drugih aktih. 

Sindikat, ki ima člane zaposlene pri določenem delodajalcu, lahko imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika, ki ga bo zastopal pri delodajalcu. Če zaupnik ni določen, zastopa sindikat njegov predsednik. 

Povezave:

Stavka je organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic ter interesov iz dela. Delavec se prosto odloči o svoji udeležbi v stavki. Z njo uveljavlja temeljne pravice iz delovnega razmerja. Stavka se lahko organizira v podjetju, v organizaciji, pri delodajalcu, v panogi, dejavnosti ali kot splošna stavka. Materialno nadomestilo med stavko se lahko uveljavi le, če je to predvideno s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom.

Sklep o začetku stavke delavcev lahko sprejme večina delavcev ali sindikat. Sklep o začetku splošne stavke delavcev pa sprejme najvišji organ sindikatov v republiki. S sklepom o začetku stavke se določijo zahteve delavcev, čas, ko se začne stavka in kraj zbiranja udeležencev stavke. Oblikuje se organ, ki zastopa interese delavcev in v njihovem imenu vodi stavko – stavkovni odbor. Stavkovni odbor mora napovedati stavko najpozneje pet dni pred dnevom, določenim za njen začetek. 

Stavka mora biti organizirana in vodena na način, ki ne ogroža varnosti in zdravja ljudi in premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po končani stavki. Stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, ne smejo delavcem, ki ne sodelujejo v njej, preprečevati, da bi delali. Stavka se konča s sporazumom tistih, ki so sprejeli sklep o stavki in organov, ki jim je bil ta sklep poslan, ali s sklepom sindikata oziroma delavcev, ki so sprejeli sklep o začetku stavke.

Organiziranje stavke oziroma udeležba v njej ne pomeni kršitve delovne obveznosti in ne sme biti podlaga za začetek postopka za ugotavljanje disciplinske in materialne odgovornosti delavca ter ne sme imeti za posledico prenehanja delovnega razmerja delavca.

Povezave:

Politični sistem

Slovenija je demokratična republika. Njena ustavna ureditev temelji na parlamentarni obliki državne oblasti, ki se deli na zakonodajno, izvršilno in sodno. Najvišja predstavniška in zakonodajna institucija je Državni zbor (parlament). Predsednik republike je izvoljen za obdobje petih let na neposrednih volitvah, ki jih razpiše državni zbor. Predsednika vlade izvoli s tajnim glasovanjem državni zbor z večino glasov vseh poslancev. Na predlog predsednika vlade državni zbor imenuje ministre.

Upravni sistem

Uprava izvršuje zakone, druge predpise in akte državnega zbora, akte vlade ter izdaja upravne in druge akte. Vsaka odločba upravnega organa mora imeti pravni pouk, v katerem je navedeno, kje in v kakšnem roku se stranka lahko pritoži. 

Uprava je organizirana po resorjih, torej po ministrstvih. Teritorialno je uprava organizirana po upravnih enotah (58). Upravna enota je organ državne uprave, ki opravlja za državljane in pravne osebe številne pomembne in pogoste upravne storitve (osebni dokumenti, registracija prebivališča in vozil, vozniška dovoljenja ter matične knjige). Upravne enote odločajo na prvi stopnji o upravnih zadevah iz državne pristojnosti. 

Pravni sistem

Sodišča se delijo na sodišča splošne pristojnosti in specializirana sodišča med katere spada delovno in socialno sodišče. Splošna sodišča so organizirana na štirih ravneh in sicer: okrajna sodišča (za območje sodnih okrajev, to je občin in jih je 44); okrožna sodišča (za območje sodnih okrožij in jih je 11); višja sodišča (so 4 in sicer v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru ter višji sodišči za upravno ter delovno in socialno pravo) in vrhovno sodišče s sedežem v Ljubljani. 

Okrajna in okrožna sodišča sodijo na prvi stopnji, višja pa na drugi stopnji. Najvišje sodišče v okviru sodne organizacije je vrhovno sodišče. Sodi tudi o pritožbah zoper odločbe v upravnih sporih, izdanih na prvi stopnji.

Ustavno sodišče je najvišji avtonomni organ sodne oblasti v Sloveniji, ki izvršuje ustavno sodno presojo zakonov in drugih pravnih aktov. Stranko pred sodiščem lahko zastopa odvetnik, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložite na pristojnem sodišču ali na okrajnem sodišču, na območju katerega imate stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. Prošnjo vložite na obrazcu, ki se dobi pri strokovnih službah za brezplačno pravno pomoč, v knjigarnah ali na spletnih strani Ministrstva za pravosodje. Pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči se upošteva vaš socialni položaj.

Posebna javna služba, ki jo opravljajo notarji, je notariat. Notarji so pooblaščeni za sestavljanje verodostojnih listin o pravnih poslih, o izjavah volje itd.

Policija izvaja svojo dejavnost na območju ene ali več občin, ki se razdeljene na policijske okoliše. Delo policije poteka nepretrgoma 24 ur na dan. Kadar potrebujete pomoč policije pokličite interventno številko 113. 

Povezave:

Če imate v Republiki Sloveniji stalno oziroma začasno prebivališče ali na območju države dosegate obdavčljive dohodke ali ste lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, ste davčni zavezanec in imate svojo davčno številko. 

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Z dohodnino se obdavčujejo dohodki iz:  zaposlitve, dejavnosti, opravljanja kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti, pokojnine, kapitala in oddajanja premoženja.  Od osebnih prejemkov se plačuje mesečna akontacija dohodnine, ki se obračuna pri letni odmeri dohodnine. 

Poleg dohodnine fizična oseba v Sloveniji plačuje še davke, prispevke ter druge obvezne dajatve, kot so na primer davek na dediščine in darila, davek od prometa z nepremičninami, davek na dobitke od iger na srečo, davek na motorna vozila, davek na obresti, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, okoljsko dajatev ter prispevke za socialno varnost.

Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je bila januarja 2025 2.464,35 evrov. Višina prispevkov za socialno varnost za osebe, ki so v delovnem razmerju so: 22,10%  od osnove plačujejo delavci in 16,10% od osnove delodajalci. To so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo, za zaposlovanje ter za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Akontacija dohodnine se tekom leta obračunava od vseh izplačil kot davčni odtegljaj progresivno po stopnjah 16°%, 26 %, 33 %,  39 % in 50% za dohodninski razred glede na vašo davčno osnovo. Letna davčna osnova od dohodkov rezidenta, pridobljenih v davčnem letu, je vsota davčnih osnov od dohodka iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice ter drugih dohodkov, vključno s povečanji in zmanjšanji, določenimi pri posamezni vrsti dohodka. V Republiki Sloveniji poznamo splošno olajšavo ter ostale posebne (osebne) olajšave. Slednje se priznajo invalidom, dijakom ali študentom, ki prejemajo dohodke z delom preko študentskega servisa ter osebam za njihove vzdrževane družinske člane. Olajšava se prizna tudi osebam, ki imajo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. V letu 2024 je bila uvedena posebna osebna olajšava za nove rezidente (113.a člen Zakona o dohodnini), ki določa, da se zavezancu, ki je nov rezident Slovenije in prejema plačo, prizna zmanjšanje dohodnine v višini 7% plače, če izpolnjuje določene pogoje. Ti vključujejo, da ni bil rezident Slovenije v zadnjih dveh zaporednih davčnih letih pred začetkom dela v Sloveniji in v tem obdobju ni imel obdavčljivih dohodkov iz zaposlitve ali dejavnosti v Sloveniji. Poleg tega mora imeti zagotovljeno plačo najmanj dvakratnika povprečne letne plače v Sloveniji, in ob začetku dela ne sme biti starejši od 40 let. Zmanjšanje dohodnine velja za največ pet let. Davčni zavezanec o uveljavljanu posebne osebne olajšave za nove rezidente o tem pisno obvesti delodajalca. 

Po izteku davčnega obdobja Finančna uprava najkasneje do konca maja na vaš naslov pošlje informativni izračun dohodnine na podlagi podatkov izplačevalcev vaših prihodkov, zahtev po uveljavitvi osebnih olajšav in pravočasno oddanih napovedi za odmero davka od kapitala. V kolikor se boste z informativnim izračunom strinjali, bo po pretečenem roku za ugovor postal odločba in s tem osnova za doplačilo ali vračilo premalo ali preveč plačane dohodnine. 

Davek na dodano vrednost (DDV) se plačuje od prometa blaga, prometa storitev in uvoza blaga. Splošna stopnja je 22 %. Po znižani stopnji 9,5 % se obračunava in plačuje DDV od hrane, dobave vode, zdravil, medicinske opreme, prevoza oseb, knjig in časopisov vstopnin za kulturne in športne prireditve, uvoza umetniških predmetov in starin idr. 

Povezave:

Med stroški gospodinjstev v Sloveniji izstopajo predvsem izdatki povezani s stanovanjem (najemnina, ogrevanje, elektrika idr.) ter stroški hrane in pijače. Pomembne izdatke predstavljajo tudi prevozni stroški, stroški obleke in obutve, rekreacije, izobraževanja in kulture. V marcu 2024 je bila letna inflacija 2 odstotna. Cene storitev so se v povprečju zvišale za 3,4%, cene blaga pa za 1,3 %. 

Po podatkih Statističnega urada povprečna cena  skodelice črne kave, espressa stane 1,74  eur, povprečna cena kosila v restavraciji (Meni) stane 13,85 eur, kilogram jabolk 1,49 eur eur, kilogram govejega mesa brez kosti 10,75 eur, kilogram sira pa 10,41 eur, vstopnica za kino od 7,23 eur, povprečna osnovna vozovnica javnega prevoza 1,23 eur, liter motornega bencina 95 znaša 1,757 eur. Okvirna najemnina garsonjere v Ljubljani znaša med 500 in 600 evri, dvosobnega stanovanja pa med  800 in 1.000 evri. Najemnine za stanovanja so v večini preostale Slovenije za okoli 20 % nižje. Stanovanja so se v letu 2024 podražila v povprečju za 10%, s pomanjkanjem stanovanj se srečujemo predvsem v Ljubljani in v obalni regiji.

Glede na povprečje EU so v Sloveniji najdražje zabavna elektronika, hrana ter brezalkoholne pijače. Nekoliko cenejši so v Sloveniji glede na evropsko povprečje alkoholne pijače in tobak ter storitve v restavracijah in hotelih.

Povezave:

Nepremičnine so v Sloveniji večinoma v privatni lasti. Ko boste iskali namestitev, se lahko obrnete na zasebne agencije, ki pokrivajo območje celotne Slovenije in posredujejo pri nakupu, oddaji ali prodaji nepremičnin, lahko pa sledite oglasom v tiskanih medijih in na internetu.

Če boste stanovanje najeli, sklenete z lastnikom stanovanja pogodbo o najemu stanovanja, ki jo je potrebno overiti pri notarju. Najemna pogodba se sklepa za nedoločen ali določen čas, ki mora biti v pogodbi jasno določen. Odpovedni rok za najemnika stanovanja je 90 dni. 

Sklenitev pogodbe je najpomembnejša faza prodaje oziroma nakupa nepremičnine. Za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnine je po zakonu predpisana pisna oblika ter obvezna overitev podpisa prodajalca na zemljiškoknjižnem dovolilu. Do prenosa lastništva na nepremičnini pride šele z vpisom v zemljiško knjigo. Pri novogradnjah se obračunava 9,5 % DDV za stanovanja ter 22 % DDV za poslovne prostore. Zavezanec za plačilo davka je prodajalec. Davčna osnova je prodajna cena nepremičnine. Pri starih nepremičninah se obračunava 2 % davek na promet nepremičnin, zavezanec za plačilo davka je prodajalec. Poleg davka na promet z nepremičninami je prodajalec tudi zavezanec za plačilo davka od kapitalskega dobička, če ga je ustvaril pri prodaji nepremičnine (razlika med nabavno in prodajno ceno). Stopnja davka, določena v višini 25 %, se na vsakih dopolnjenih pet let imetništva nepremičnine zmanjšuje (po petih letih bo stopnja 20 % in po desetih letih 15 % Po 15 letih imetništva nepremičnine pa se tega davka ne plača. . 

Kadar proda nepremičnino fizična oseba, ki je to nepremičnino pridobila po 1. januarju 2002, je zavezana tudi k ugotavljanju dobička iz kapitala po določbah zakona o dohodnini. Tako lahko poleg davka na promet nepremičnin plača tudi dohodnino od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremične.

Povezave:

Osnovno zdravstveno varstvo v Sloveniji izvajajo zdravstveni domovi, zasebni zdravniki, različni specialisti, terapevti, negovalci in lekarne. 

Zdravstveni dom ima organizirano preventivno zdravstveno varstvo (odraslih, otrok, mladostnikov), nujno medicinsko pomoč, patronažno varstvo, splošno medicino, zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine ter laboratorijsko in drugo diagnostiko. Sami si izberete splošnega zdravnika, zobozdravnika in ginekologa. Dostopnost do javnih in zasebnih lekarn, kjer dobite zdravila, druge farmacevtske izdelke in medicinske pripomočke je zagotovljena v skoraj vsakem večjem kraju.

Specialistična ambulantna dejavnost obsega diagnostiko, zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo, zdravstveno nego, nastanitev in prehrano. Bolnišnice so splošne ali specialistične. Vaš osebni zdravnik vas napoti z napotnico v bolnišnico, kar pa ne velja za nujno medicinsko pomoč.

Otroci, ki so obvezno zdravstveno zavarovani kot družinski člani imajo vse zdravstvene storitve krite v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. S 1. januarjem 2024 je bil uveden obvezni zdravstveni prispevek. Od 1. marca 2025 do vključno februarja 2026 obvezni zdravstveni prispevek znaša 37,17 EUR. Odtegljaj obveznega zdravstvenega prispevka od prejemka zavarovanca izvede izplačevalec prejemka. Za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka so zavezane določene kategorije zavarovanih osebe (kot npr osebe v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji; osebe v delovnem razmerju v tujini, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije; osebe, ki so sočasno zaposlene v drugi državi članici EU do polnega delovnega časa) ter Republika Slovenija (za določene kategorije zavarovanih oseb kot npr. prejemniki trajne denarne socialne pomoči, vojni upravičenci, prejemniki nadomestila po zakonu o socialnem vključevanju invalidov).

Zdravila, ki jih potrebujete za zdravljenje in so razvrščena na liste zdravil, lahko zdravnik predpiše na zeleni recept. Račun zanje krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Za zdravila, predpisana na beli recept, ne morete uveljavljati povračila stroškov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. To je mogoče le izjemoma, kadar gre za zdravila za zdravljenje hude bolezni, ki jih ni mogoče dobiti v Sloveniji in nimajo primerne zamenjave. Recepti in tudi napotnice se izdajajo tudi v elektronski obliki. Tako imenovani e-Recept je posredovan v lekarno, kjer nato zdravilo s svojo zdravstveno kartico prevzamete.

Obseg kritja zdravstvenih storitev in izvajalcev storitev javnega zdravstva letno določi ministrstvo za zdravje. V primerih, ko ni v celoti zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev (npr. presaditev organov, zobnoprotetični posegi, nenujni operativni posegi ali zdravljenje zmanjšane plodnosti), se stroški krijejo v določenem odstotku, o čemer je bolnik pred načrtovanim posegom obveščen.

Invalidi in osebe z nizkimi dohodki imajo posebne olajšave pri zagotavljanju doplačila zdravstvenih storitev.

V Sloveniji lahko uveljavljate potrebne zdravstvene storitve z Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja oziroma drugim ustreznim potrdilom ali kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jo prejme vsakdo, ki je obvezno zdravstveno zavarovan v Sloveniji. Z evropsko kartico oziroma certifikatom lahko uveljavljate nujne oziroma potrebne zdravstvene storitve, in sicer neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže.

Klicna številka za nujno zdravniško pomoč in prevoz z reševalnim vozilom je 112.

Povezave:

Sistem vzgoje in izobraževanja je organiziran v glavnem kot javna služba, v kateri javni in zasebni zavodi ter zasebniki s koncesijo izvajajo javnoveljavne programe.

Predšolska vzgoja je v Slovniji organizirana v javnih in zasebnih vrtcih, kar staršem omogoča svobodno izbiro vzgojno-izobraževalnih programov v skladu z njihoimi osebnimi nazori. Namenjena je otrokom od enajstga meseca starosti do obveznega vstopa v osnovno šolo. Vpis otroka v vrtec ni obvezen, odločitev o tem sprejmejo starši sami. 

Starši lahko otroka od dopolnjenega najmanj 11 meseca starosti  vpišejo v javni ali zasebni vrtec, ki izvaja predšolsko vzgojo. Starši lahko izbirajo tudi med različnimi programi, ki jih izvaja vrtec. 

Osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Organizirano je kot enotna devetletna osnovna šoal za učence od 6. do 15. leta starosti. Izvajajo ga javne in zasebne osnovne šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, za odrasle pa orgganizacije za izobraževanje odraslih.

Učenci se po zaključeni osnovni šoli lahko vpišejo v srednje poklicno, srednje strokovno oz. tehniško izobraževanje in gimnazijo, z zaključeno osnovno šolo, s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom oziroma opravljeno osnovnošolsko obveznostjo pa v nižje poklicno izobraževanje.

Srednješolsko izobraževanje se deli na splošno ter na nižje poklicno, poklicno in srednje strokovno in tehniško izobraževanje. Srednješolsko izobraževanje traja 2 do 5 let, vanj vstopajo generacije otrok, stare praviloma 15 let. Srednješolsko izobraževanje je prvi korak k izbiri poklicne poti. Dijaki z njim pridobijo znanje in izkušnje za vstop na trg dela ali nadaljnje izobraževanje na univerzitetnih študijskih programih oziroma študijskih programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja. 

Programi nižjega poklicnega izobraževanja trajajo 2 leti in so namenjeni učencem, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost in uspešno končali najmanj sedmi razred devetletne osnovne šole ali so končali osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenem izobraževalnem programu. Dijaki se lahko usposobijo za različne poklice s področja tehnike, gradbeništva in biotehnike in preoblikovanja tekstilij. V strokovnim modulih je poudarek na praktičnem pouku, ki je podkrepljen s strokovno teoretičnimi vsebinami. Ob zaključku izobraževanja mora dijak opraviti zaključni izpit, ki obsega izdelek oziroma storitev ter zagovor. Po končanem izobraževanju je dijak usposobljen za opravljanje del na nivoju ozkega poklicnega profila, hkrati pa lahko nadaljuje izobraževanje v programih srednjega poklicnega izobraževanja.

Srednje poklicno izobraževanje praviloma traja 3 leta in se konča z zaključnim izpitom, kar omogoča zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja. Nekateri programi se izvajajo tudi v vajeniški obliki, kjer se večji del izobraževanja izvede pri delodajalcu (vsaj polovica izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih). Srednje strokovno in tehniško izobraževanje traja 4 leta in se konča s poklicno maturo. Njihova značilnost je, da na eni strani omogočajo poklicno usposobljenost, na drugi strani pa ustrezno pripravo za nadaljnji študij v programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja.

Gimnazijsko izobraževanje delimo na splošno (splošna in klasična gimnazija) in strokovno (tehniška, ekonomska in umetniška gimnazija). V umetniški gimnaziji se dijaki lahko izobražujejo v glasbeni, plesni in likovni smeri, lahko izberejo tudi smer Gledališče in film. Program splošne in ekonomske gimnazije se lahko izvaja tudi v športnih oddelkih. Gimnazijski programi trajajo štiri leta. V gimnazijske programe se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo. S programom se lahko določijo tudi posebni vpisni pogoji.

Terciarno izobraževanje v obsega višje strokovno in visokošolsko izobraževanje. Višješolsko izobraževanje izvajajo javne in zasebne višje strokovne šole. Praktično naravnani programi trajajo dve leti. Visokošolsko izobraževanje je organiziran na javnih in zasebnih univerzah in drugih visokošolskih zavodih in poteka na fakultetah, umetniških akademijah in visokih strokovnih šolah. Študijski programi prve stopnje so univerzitetni in visokošolski strokovni. Študijski programi druge stopnje so magistrski študijski programi (magisterij stroke). Diplomanti pridobijo diplomo in strokovni ali znanstveni naslov. Študij je organiziran kot redni ali izredni. Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra. Učni jezik na visokošolskih zavodih je slovenski, nekateri študijski programi se izvajajo tudi v angleškem jeziku.

V Sloveniji možnost vpisa na Univerzo na Primorskem, Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru, Univerzo v Novem mestu, Univerzo v Novi Gorici, Evro-sredozemsko univerzo, Novo univerzo ter druge samostojne visokošolske zavode. Po zaključenem visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem študijskem programu prve stopnje, lahko diplomanti nadaljujejo študij v podiplomskih magistrskih strokovnih programih in kasneje v programih za pridobitev naziva doktor znanosti. Izjema so enoviti magistrski drugostopenjski strokovni programi kot na primer medicina, veterina, farmacija in teologija. 

Povezave:

Kulturno življenje v Sloveniji je zelo razgibano. Na nacionalni ravni deluje v Sloveniji poleg dveh opernih in baletnih hiš (Ljubljana, Maribor) veliko gledaliških ustanov (Maribor, Ljubljana, Nova Gorica, Kranj). Priljubljene pa so tudi privatne gledališke hiše.

Na področju likovne umetnosti sta najpomembnejši Narodna galerija in Moderna galerija v Ljubljani, Pilonova galerija v Ajdovščinii, na področju klasične glasbe pa sta najbolj znana orkestra Slovenske filharmonije ter Simfonični orkester RTV Slovenija. 

Slovenija ima bogato razvejano mrežo kulturnih organizacij in društev. Poleg tega se vsako leto v turističnih krajih Slovenije zvrsti veliko število prireditev in dogodkov. Med prireditvami so zelo številne tudi manjše lokalne prireditve z zgodbami iz vsakdanjega življenja, delovnih in življenjskih šeg in navad in zgodovine. Med oživljanje tradicionalnih ljudskih šeg in navad spada: jurjevanje, kurentovanje, furmanski praznik, dnevi narodnih noš, viteške grajske igre … Slovenija je tudi dežela pevskih zborov, folklornih skupin in godb na pihala. Za ljubitelje športa so tradicionalni vsakoletni smučarski skoki in poleti ter druge smučarske tekme. 

Pri individualnih športih so v ospredju alpinizem in plezanje, planinarjenje, smučanje, plavanje, tek in kolesarjenje, pri skupinskih športih pa prevladujejo predvsem nogomet, rokomet, košarka in odbojka. Zelo popularno je udejstvovanje na tekaških maratonih. Tako odrasli kot otroci se lahko vključijo v športna društva, kjer imajo raznovrstne programe rekreacije. Njihovo izgradnjo in posodobitev financira država oziroma lokalna skupnost. Veliko objektov je tudi zasebnih. V Sloveniji je veliko športnih društev. Ena izmed najbolj priljubljenih oblik družinske rekreacije (zlasti ob koncih tedna od maja do novembra) je planinarjenje in družinski izleti v okoliške kraje. 

Slovenijo zaznamuje tudi dolga tradicija prostovoljnih gasilskih društev.

Povezave:

Rojstvo

Rojstvo otroka se vpiše v matični register na podlagi prijave rojstva, ki jo poda zdravstvena organizacija (npr. porodnišnica), v kateri se je otrok rodil. Upravna enota na območju, kjer se je otrok rodil, po uradni dolžnosti izda rojstni list in ga pošlje na vaš naslov. Otrok, rojen na ozemlju Republike Slovenije in čigar starši niso državljani Republike Slovenije, ob rojstvu ne pridobi slovenskega državljanstva. V treh mesecih po rojstvu morajo starši prijaviti otroka v matični državi in urediti njegovo državljanstvo. Če se otrok slovenskih staršev rodi v tujini, se vpiše v matični register v Republiki Sloveniji na podlagi izpiska iz matične knjige pristojnega tujega organa. Če je otrok rojen v tujini in je ob tem samo eden od staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa tuji državljan, lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije le, če ga starši priglasijo v slovensko državljanstvo. Starši morajo otroka priglasiti v slovensko državljanstvo do njegovega dopolnjenega 18. leta starosti.

Zakonska zveza in zunajzakonska skupnost 

V Sloveniji pomeni zakonska zveza življenjsko skupnost dveh oseb; zunajzakonska skupnost pa je dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb, ki nista sklenili zakonske zveze.

Osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, se osebno prijavita pri upravni enoti, na območju katere želita skleniti zakonsko zvezo. V prijavi izjavita, da svobodno sklepata zakonsko zvezo in da so izpolnjeni vsi pogoji za njeno veljavnost. K prijavi morata predložiti dokazila o tistih podatkih, ki jih ni mogoče ugotoviti na podlagi uradnih evidenc Republike Slovenije. 

Tuji državljani morajo priložiti še potrdilo o samskem stanu, dokaz o državljanstvu (potni list) in potrdilo matične države, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze. Če prenehanje morebitne prejšnje zakonske zveze ni evidentirano v uradnih evidencah, mora bodoči zakonec (tuji državljan) priložiti še dokument o prenehanju prejšnje zakonske zveze (sodba ali izpisek iz matične knjige umrlih).

Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev ali na podlagi zahteve za razvezo zakonske zveze. Partnerja, ki živita v zunajzakonski skupnosti, imata enake pravice in dolžnosti, kot če bi živela v zakonski skupnosti. Če imata zakonca mladoletne otroke, morata najprej na pristojni CSD (Center za socialno delo) na predhodno svetovanje. Zapisnik o svetovanju morata obvezno predložiti predlogu za razvezo.

Smrt

Smrt osebe je potrebno v dveh dneh pisno javiti matičarju na območju, kjer je smrt nastopila. Če oseba umre na domu, smrt prijavi mrliški preglednik oziroma zdravnik, ki je ugotovil smrt, družinski člani ali tisti, s katerim je umrli živel. 

Povezave: