Slovenija je srednjeevropska država, ki na severu meji z Avstrijo, na zahodu z Italijo, na severovzhodu z Madžarsko, na vzhodu in jugu pa s Hrvaško. Obsega 20.273 km2, v njej prebiva 2.110.547 prebivalcev.
Država je razdeljena na dve kohezijski regiji. Kohezijska regija Vzhodna Slovenija obsega osem statističnih regij: Pomursko, Primorsko-notranjsko, Podravsko, Posavsko, Zasavsko, Koroško, Savinjsko in Jugovzhodno Slovenijo, kohezijska regija Zahodna Slovenija pa štiri statistične regije: Osrednjeslovensko, Gorenjsko, Goriško in Obalno-kraško. Regije se po geografskih značilnostih kot tudi po ekonomski razvitosti med seboj razlikujejo. Regije, ki spadajo v zahodni del države, so med razvitejšimi in so pretežno storitveno naravnane, medtem ko je vzhodni del države manj razvit, redkeje poseljen in v večji meri usmerjen v kmetijsko in industrijsko dejavnost.
Gospodarsko najrazvitejša regija je Osrednjeslovenska, saj se v njej nahaja upravno, ekonomsko, kulturno in znanstveno središče ter glavno mesto države. V Osrednjeslovenski regiji je tretjina vseh podjetij. Regija ima tudi najvišje plače v državi. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je v tej regiji več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. V to regijo zato na delo prihaja veliko prebivalcev iz drugih regij, med drugim iz Zasavske regije, v kateri je odstotek delovno aktivnih, ki odhajajo na delo v drugo regijo, največji v državi. V Osrednjeslovenski regiji je največ zaposlenih na področju uprave in obrambe, obvezne socialne varnosti, izobraževanja, zdravstva ter trgovine, gostinstva, prometa, sledijo strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti, za razliko od ostalih regij, kjer prevladujejo predelovalne dejavnosti. Izjema je le še Obalno-kraška regija, v kateri je zaradi usmerjenosti v turizem največ zaposlenih na področju trgovine, gostinstva, prometa.
Regija, kjer so zaradi dobrih gospodarskih rezultatov in izvozne naravnanosti podjetij plače med višjimi v državi, je Jugovzhodna Slovenija. Gre za regijo, ki je po površini največja, saj meri 2.675 km2. V regiji prevladujeta proizvodnja farmacevtskih preparatov in avtomobilska industrija.
Statistična regija z eno najvišjih stopenj delovne aktivnosti in najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti, ki se poleg Osrednjeslovenske regije in Jugovzhodne Slovenije uvršča med najrazvitejše slovenske regije, je Gorenjska. S svojo pretežno alpsko lego spada med turistično usmerjene regije, vendar je v regiji največ zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, nato pa v dejavnosti trgovine, gostinstva in prometa.
Od Osrednjeslovenske regije se po razvitosti najbolj razlikuje Pomurska regija, ki leži na severovzhodu države. Gre za pretežno kmetijsko, pa tudi v wellness in zdraviliški turizem usmerjeno regijo. Industrijska podjetja v regiji se večinoma ukvarjajo z živilsko-prehrambeno in kovinsko-predelovalno industrijo, bolj kot v drugih regijah je zastopano tudi gradbeništvo. Regija ima najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti, stopnja delovne aktivnosti pa je najnižja v državi.
Tako kot Pomurska regija je v Vzhodno kohezijsko regijo uvrščena druga največja regija v državi, to je Podravska regija. Regija na severu meji na Avstrijo (Štajerska), na jugu pa na Hrvaško. V regiji je veliko podjetij v predelovalnih dejavnostih, razvil se je tudi storitveni sektor. Razvojne prednosti regije so predvsem geostrateška lega, industrijska tradicija regije, izgradnja prometne infrastrukture ter vključevanje znanstveno raziskovalne infrastrukture Univerze v Mariboru ter drugih izobraževalnih ustanov v podjetniško sfero. Kljub temu je v regiji zelo nizka stopnja delovne aktivnosti.
V državi se povečuje obseg storitvenih dejavnosti, čeprav industrijska podjetja še vedno predstavljajo pomembnega zaposlovalca. Poleg predelovalnih dejavnosti, med katerimi izstopajo proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja električnih naprav, proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic ter proizvodnja drugih strojev in naprav, so večja področja dejavnosti in zaposlovanja v državi trgovina, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, gradbeništvo, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter promet in skladiščenje. Podjetja z največjim številom zaposlenih v državi so: Mercator d. d., Ljubljana, Krka d. d., Novo mesto, Pošta Slovenije d. o. o., Maribor, Lek d. d. Ljubljana, Gorenje d. o. o., Velenje, Engrotuš d. o. o. Celje, Revoz d. d., Novo mesto, Telekom Slovenije d. d., Ljubljana, Petrol d. d., Ljubljana, SŽ – Infrastruktura d. o. o., Ljubljana, Mahle Electric Drives Slovenija d. o. o, Šempeter pri Gorici, Perutnina Ptuj d. o. o., SŽ-VIT d. o. o., Ljubljana, Hella Saturnus Slovenija d. o. o., Ljubljana, LTH Castings d. o. o., Škofja Loka, Luka Koper d. d., in Unior d. d., Zreče.
V letu 2022 je slovensko gospodarstvo po krizi, ki jo je povzročila epidemija covida-19, hitro okrevalo, kar velja zlasti za prvo polovico leta. V drugi polovici leta so se razmere poslabšale, zato se je gospodarska rast upočasnila. Kot posledica vojne v Ukrajini se je povečala negotovost, ki je prisotna tudi v letošnjem letu. Podjetja in potrošniki so se soočili s pomanjkanjem surovin in energentov ter rastjo inflacije. Po uvedbi ukrepov države za blažitev energetske krize so se razmere nekoliko izboljšale, vendar med bolj prizadetimi ostaja izvozni sektor, v predelovalnih dejavnostih krizo najbolj občutijo energetsko intenzivnejše panoge, zaradi zmanjšanja kupne moči prebivalstva in visokih cen je prizadeta trgovina, zmanjšuje pa se tudi obseg storitvenih dejavnosti, medtem ko se gradbena aktivnost še naprej povečuje. .
Kljub bolj umirjeni gospodarski rasti zaposlenost v državi še vedno dosega rekordno visoko raven. Zaradi strukturnih neskladij in manjših generacij mladih, ki vstopajo na trg dela, se mnogi delodajalci tudi v letu 2023 srečujejo s problemom pomanjkanja ustreznih kadrov. Ob nizki brezposelnosti to velja zlasti za področja gradbeništva, gostinstva, prometa in skladiščenja, predelovalnih dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva ter informacijske tehnologije. Delodajalci se zato v vse večji meri odločajo za zaposlovanje tujih delavcev.
Povprečna registrirana brezposelnosti se je v letu 2022 v primerjavi s predhodnim letom znižala za 23,8 %, ob koncu letošnjega marca pa je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 16,9 % manj brezposelnih kot marca 2022. Delovno aktivno prebivalstvo se je po zadnjih podatkih za januar 2023 na letni ravni povečalo za 1,9%.
Področja dejavnosti, v katerih je bilo januarja 2023 v primerjavi z istim mesecem lanskega leta manj delovno aktivnih prebivalcev, so kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, rudarstvo, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti. V vseh ostalih dejavnostih se je število delovno aktivnih oseb na letni ravni zvišalo, najbolj v gradbeništvu, nadpovprečno rast so imele tudi informacijske in komunikacijske dejavnosti, druge dejavnosti, strokovne, zdravstvene in tehnične dejavnosti, gostinstvo, dejavnost oskrbe z vodo, ravnanjem z odplakami in odpadki, saniranje okolja, dejavnost poslovanja z nepremičninami ter zdravstvo in socialno varstvo.
Zmanjšanje števila na novo brezposelnih oseb spreminja strukturo brezposelnosti. Na zavodu za zaposlovanje ostaja več ranljivih skupin brezposelnih z neustrezno izobrazbo ali drugimi zaposlitvenimi ovirami. . Primerjava brezposelnosti v letošnjem in lanskem marcu kaže, da se je v letu dni povečal delež brezposelnih z osnovnošolsko izobrazbo, ki predstavljajo tretjino vseh brezposelnih. Povečal se je tudi delež brezposelnih s terciarno izobrazbo, na 17,1 %, zmanjšala pa sta se deleža brezposelnih s poklicno ter s srednjo strokovno in splošno izobrazbo. Prvi na 24,7 % in drugi na 25,5 %. V starostni strukturi ponovno narašča delež mladih v starosti do 29 let, katerih je bilo marca 2023 18,5 %, več je tudi brezposelnih starih od 40 do 49 let, medtem ko brezposelni v starosti 50 let ali več predstavljajo največji delež, 39,3 %. Zaradi aktivnosti zavoda za zaposlovanje se delež dolgotrajno brezposelnih oseb ne povečuje več, je pa takih 46,9 % od vseh registriranih brezposelnih.
Januarja 2023 je stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji znašala 5,6 %, kar je 1,3 odstotne točke nižja stopnja kot januarja 2022. Najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti sta imeli Gorenjska (3,6 %) in Goriška regija (3,7 %). Sledita Primorsko-notranjska (4,2 %) in Osrednjeslovenska regija (4,9 %). Višjo stopnjo, kot je bila dosežena na republiški ravni, pa so imele naslednje regije: Obalno-kraška (5,7 %), Jugovzhodna Slovenija (5,8 %), Zasavska (5,9 %), Koroška (5,9 %), Savinjska (6,4 %), Podravska (6,6 %), Posavska (7,0%) in Pomurska regija (8,4%).
Po mednarodno primerljivih podatkih raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo, ki ga izvaja SURS, je bila v četrtem četrtletju leta 2022 v Sloveniji stopnja anketne brezposelnosti 3,5 %. Stopnja aktivnosti prebivalstva je bila 58,3 % in stopnja delovne aktivnosti 56,3 %. Glede na primerljivo tromesečje leta 2021 se je stopnja aktivnosti znižala za 0,7 odstotne točke, stopnja delovne aktivnosti je ostala nespremenjena, medtem ko se je stopnja brezposelnosti znižala za odstotno točko.
S povečanjem gospodarske aktivnosti so se močno razširile zaposlitvene možnosti. Povpraševanje delodajalcev je veliko, primanjkuje pa ustrezno usposobljenega kadra, zlasti na področju gradbeništva, v zdravstvu in socialnem varstvu, v informatiki, prometu in skladiščenju ter gostinstvu.
Najbolj iskani bodo (primanjkljaji na trgu dela):
- 0310 Vojaki
- 2142 Inženirji gradbeništva
- 2144 Inženirji strojništva ipd.
- 2151 Inženirji elektrotehnike
- 2211 Zdravniki specialisti splošne medicine
- 2212 Zdravniki specialisti (razen splošne medicine)
- 2221 Strokovnjaki za zdravstveno nego
- 2264 Fizioterapevti
- 2266 Avdiologi in govorni terapevti
- 2411 Strokovnjaki za računovodstvo, revizijo ipd.
- 2512 Razvijalci programske opreme
- 3115 Tehniki za strojništvo
- 3221 Strokovni sodelavci za zdravstveno nego
- 5120 Kuharji
- 5131 Natakarji
- 5321 Bolničarji negovalci v zavodih
- 5322 Poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu
- 5414 Varnostniki
- 7112 Zidarji ipd.
- 7114 Betonerji ipd.
- 7115 Tesarji ipd.
- 7121 Krovci
- 7126 Monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd.
- 7129 Gradbinci zaključnih del ipd.
- 7212 Varilci ipd.
- 7214 Pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij
- 7222 Orodjarji ipd.
- 7223 Strugarji ipd.
- 7233 Mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev
- 7411 Elektroinštalaterji
- 7412 Elektromehaniki
- 7511 Mesarji ipd.
- 8332 Vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev
- 9313 Delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah
V brezposelnosti prevladujejo osebe z osnovnošolsko izobrazbo. Pogosto gre za osebe brez ustreznih delovnih izkušenj, kompetenc ali za osebe z različnimi drugimi zaposlitvenimi ovirami. Težje se zaposlujejo tudi osebe z nekaterimi večinoma družboslovnimi poklici, kjer je več iskalcev zaposlitve kot delovnih mest ali pa gre za netipične oblike zaposlitev. Ocenjujemo, da bodo v naslednjem obdobju več težav pri iskanju dela imeli (viški na trgu dela):
- 2161 Arhitekti
- 2166 Grafični in multimedijski oblikovalci
- 2431 Strokovnjaki za prodajo, oglaševanje in trženje
- 2632 Sociologi, antropologi ipd.
- 2633 Filozofi, zgodovinarji, politologi
- 2642 Novinarji
- 2643 Prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci
- 3343 Poslovni sekretarji
- 3431 Fotografi
- 3432 Strokovni sodelavci za oblikovanje, dekoraterji, aranžerji ipd.
- 3521 Tehniki operaterji oddajnih in avdiovizualnih naprav
- 4120 Tajniki ipd.
- 4221 Referenti v turističnih in potovalnih agencijah
- 4222 Posredovalci informacij v klicnih centrih
- 4226 Receptorji (razen v hotelu)
- 4312 Uradniki v statistiki, financah, zavarovalništvu
- 5230 Blagajniki, prodajalci vstopnic ipd.