Življenjski in delovni pogoji: Slovenija

Iskanje zaposlitve

Pripravništva (Traineeships)

Vajeništva (Apprenticeships)

Pravni okvir

V Sloveniji je vajeništvo vključeno v sistem srednjega poklicnega izobraževanja ter programe dodatnega poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, pri katerih se najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa izvede v obliki usposabljanja z delom pri delodajalcu.

V zakonu o vajeništvu je določeno, da se lahko vajenec začne pri delodajalcu praktično usposabljati z delom, ko dopolni 15 let. V vajeniški program se lahko s privoljenjem delodajalca oziroma Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje vključijo tudi delavci, ki so zaposleni, in brezposelne osebe, če je to ustrezno.

Opis programov

V vajeniškem sistemu v Sloveniji se vajenci izobražujejo v kombinaciji učenja v šoli in delovnem okolju. Najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa (skupaj najmanj 56 tednov v treh letih) se izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu, najmanj 40 odstotkov izobraževalnega programa pa izvede šola, od tega vse splošno izobraževalne predmete.

Vajenci med usposabljanjem z delom pri delodajalcu pod vodstvom dodeljenega mentorja dobivajo praktične informacije o poklicu ter strokovno znanje, spretnosti in izkušnje. Mentor je lahko samo oseba z ustrezno izobrazbo in pedagoško usposobljenostjo ali mojstrskim nazivom.

Posameznik, ki se želi vključiti v vajeniški program, si lahko podjetje za praktično usposabljanje izbere s potrjenega seznama prostih delovnih mest v podjetjih (več informacij v nadaljevanju). Vajeniški kandidat nato stopi v stik z izbranim podjetjem ter predloži prošnjo s kratkim življenjepisom in motivacijskim pismom. Temu sledi razgovor, pri katerem so lahko prisotni kandidatovi starši. Če se obe stranki strinjata, podpišeta pogodbo o vajeništvu, ki mora biti sklenjena pred vpisom v šolo. Če je število mest na izbrani šoli omejeno, imajo vajenci pri vpisu prednost.

Za uspešen vajeniški program je bistvena usklajenost med podjetji in šolami, zato se pričakujeta prožnost in razumevanje potreb vajenca v zvezi z usposabljanjem (npr. delodajalec mora vajencu omogočiti opravljanje šolskega dela, šola pa izobraževalni program prilagodi potrebam vajenca). Izbrano podjetje, šola in pristojna zbornica za vsakega vajenca pripravijo načrt izvajanja vajeništva, s katerim se zagotovi kar najboljše sodelovanje.

Ko vajenec zaključi izobraževalni program, ima enako raven izobrazbe kot učenci, ki niso bili vključeni v vajeniški program (tj. raven 4 po EOK), vendar ima več delovnih izkušenj. Vajenec lahko šolanje nadaljuje na naslednji ravni izobraževanja.

Več informacij o vajeniškem sistemu je na voljo na naslednjih naslovih:

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje: https://www.gov.si/teme/vpis-v-srednjo-solo
portal Moja izbira: https://www.mojaizbira.si
Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI): https://cpi.si/poklicno-izobrazevanje/vajenistvo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): https://www.gzs.si/vajenistvo/vsebina/Prva-Podstran
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS): https://www.ozs.si/javna-pooblastila/izobrazevanja/vajenistvo

Upravičenost

V slovenski vajeniški sistem se lahko vključijo državljani držav članic EGP in Švice.

Življenjske in delovne razmere

Nekaj posebnih pogojev, povezanih z usposabljanjem z delom pri delodajalcu v okviru vajeništva v Sloveniji:

med vajeništvom vajenec nima statusa zaposlenega, ampak status dijaka;
v drugem letniku mora vajenec uspešno opraviti vmesni preizkus. Vajeniški program se konča z zaključnim izpitom;
usposabljanje z delom pri delodajalcu in izobraževanje vajenca v šoli sme trajati skupno največ osem ur dnevno in 36 ur tedensko. Če traja pouk v šoli dnevno pet ali več ur, isti dan ne sme potekati usposabljanje z delom pri delodajalcu;
v času šolskih počitnic se vajenec lahko usposablja z delom, pri čemer mu mora delodajalec v vsakem šolskem letu omogočiti vsaj šest tednov neprekinjenih poletnih počitnic in še najmanj osem dni prostih delovnih dni, določenih s šolskim koledarjem;
usposabljanje z delom ne sme potekati ob nedeljah in državnih praznikih, lahko pa poteka ob sobotah, vendar največ eno soboto na mesec in ne več kot šest sobot v šolskem letu;
med usposabljanjem z delom, ki traja najmanj štiri ure in pol na dan, ima vajenec pravico do 30 minutnega odmora;
vajenec med usposabljanjem z delom ne sme opravljati nadurnega dela in ne sme delati ponoči (med 22. in šesto uro naslednjega dne).

Kje iskati zaposlitvene možnosti?

Posameznik, ki se želi vključiti v vajeniški program, si lahko podjetje za praktično usposabljanje izbere s seznama podjetij, ki ga izda in potrdi Gospodarska zbornica Slovenije GZS) ali Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), ali pa podjetje poišče sam in pristojni zbornici pošlje predlog v potrditev. Vsa potrjena mesta za praktično usposabljanje so objavljena v registru učnih mest.

Financiranje in podpora

Vajencu delodajalec, pri katerem opravlja praktično usposabljanje, v skladu z Zakonom o vajeništvu in Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji izplačuje vajeniško nagrado v denarni obliki (najnižji mesečni znesek):

303,72 EUR v prvem letniku,
364,47 EUR v drugem letniku,
485,96 EUR v tretjem letniku.

Poleg tega mora delodajalec vajencu zagotoviti povračilo stroškov prehrane in prevoza pod enakimi pogoji, kot veljajo za delavce, redno zaposlene pri delodajalcu.

Vajenec lahko od podjetja prejema tudi štipendijo, če se tako dogovori z delodajalcem (obliki finančne podpore se ne izključujeta).

Selitev v drugo državo

Prosti pretok blaga spada med temelje evropskega enotnega trga

Odprava nacionalnih ovir za prosti pretok blaga znotraj EU je eno od načel, zapisanih v Pogodbah Unije. Države EU so kljub tradicionalno protekcionističnemu izhodišču vztrajno odpravljale omejitve, da bi vzpostavile „skupni“ ali enotni trg. Zaveza EU k vzpostavitvi evropskega trgovskega območja brez meja je omogočila povečanje bogastva in ustvarjanje novih delovnih mest, s čemer je EU postala svetovna trgovinska partnerica poleg Združenih držav in Japonske.

Kljub stalnim prizadevanjem Evrope, da bi odpravila vse notranje trgovinske ovire, še vedno niso usklajeni vsi gospodarski sektorji. Evropska unija se je odločila, da bo na evropski ravni regulirala sektorje, ki bi lahko pomenili večje tveganje za evropske državljane, kot sta denimo sektorja zdravil in gradbenih proizvodov. Za večino proizvodov (ki veljajo za proizvode z „nižjim tveganjem“) se uporablja t. i. načelo vzajemnega priznavanja, kar pomeni, da sta za praktično vsak proizvod, ki je bil zakonito proizveden ali tržen v eni od držav članic, omogočena prosti pretok in trgovanje na notranjem trgu EU.

Omejitve prostega pretoka blaga

Pogodba o Evropski uniji daje državam članicam pravico, da določijo omejitve prostega pretoka blaga, kadar obstaja poseben skupen interes, kot so na primer varovanje okolja, zdravja državljanov in javne politike. To na primer pomeni, da lahko nacionalni organi države članice prepovedo ali omejijo trženje določenega proizvoda na svojem trgu, če menijo, da bi njegov uvoz lahko ogrozil javno zdravje, javno moralo ali javno politiko. Med take proizvode spadajo gensko spremenjena živila in nekatere energijske pijače.

Čeprav na splošno ni omejitev pri nakupu blaga v drugi državi članici, če je to namenjeno osebni uporabi, obstaja več evropskih omejitev za posebne kategorije proizvodov, kot sta alkohol in tobak.

Prosti pretok kapitala

Osnovni pogoj za delovanje notranjega trga je tudi prosti pretok kapitala. Ta spada med štiri temeljne svoboščine, ki so zagotovljene v okviru zakonodaje EU, in je podlaga za povezovanje evropskih finančnih trgov. Evropejci lahko svoj denar zdaj upravljajo in vlagajo v kateri koli državi članici EU.

Liberalizacija kapitalskih trgov pomeni ključno točko v procesu ekonomskega in monetarnega povezovanja v EU. To je bil prvi korak k vzpostavitvi naše evropske ekonomske in monetarne unije (EMU) ter skupne valute euro.

Koristi

Načelo prostega pretoka kapitala povečuje učinkovitost finančnih trgov v Uniji in državljanom EU prinaša veliko koristi. Posamezniki lahko v EU izvajajo številne finančne operacije brez večjih omejitev. Posamezniki lahko na primer z malo omejitvami

enostavno odprejo bančni račun,
kupujejo delnice,
vlagajo ali
kupijo nepremičnino

v drugi državi članici. Podjetja v EU lahko vlagajo v druga evropska podjetja ter jih imajo v lasti in upravljajo.

Izjeme

V državah članicah in pri poslovanju s tretjimi državami se uporabljajo nekatere izjeme k temu načelu. Povezane so predvsem z obdavčevanjem, bonitetnim nadzorom, pomisleki v zvezi z javno politiko, pranjem denarja in finančnimi sankcijami, dogovorjenimi v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU.

Evropska komisija nadaljuje z delom na področju dokončnega oblikovanja prostega trga za finančne storitve z izvajanjem novih strategij za finančno povezovanje, da bi državljani in podjetja še lažje upravljali svoj denar v EU.

Seznam izobraževalnih ustanov v Sloveniji je na voljo na spletnih straneh Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Učni jezik je slovenski. Italijanska in madžarska narodna skupnost imata na narodno mešanih območjih pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku.

Otroci, ki so tuji državljani in prebivajo v Sloveniji, imajo pravico do obveznega osnovnošolskega izobraževanja od dopolnjenega šestega leta starosti pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

Vpis v mednarodni osnovnošolski program, ki je namenjen učencem s tujim državljanstvom, je možen v Osnovni Šoli Danile Kumar Ljubljana. Osnovnošolski program v francoščini izvaja zasebna ustanova Ecole francaise internationale de Ljubljana. Britanska mednarodna šola v Ljubljani ponuja angleški nacionalni učni načrt, šolo obiskujejo otroci od 2. do 18. leta starosti. Na OŠ Leona Štuklja v Mariboru izvajajo program mednarodno priznane organizacije International Baccalaureate Organisation iz Ženeve. Šola izvaja programe na predšolski, osnovnošolski in srednješolski ravni, za otroke od 3. do 16. leta starosti.

V Sloveniji deluje šest zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavni izobraževalni program (Waldorfska šola Ljubljana, Osnovna šola Alojzija Šuštarja Ljubljana, Montessori inštitut, Zavod za pomoč staršem pri razvoju otrok, Zasebni vzgojno-izobraževalni zavod Waldorfska šola Maribor, Vzgojno-izobraževalni zavod Antona Martina Slomška Maribor, Osnovna šola Montessori in Inštituta za celostno vzgojo in izobraževanje otrok LILA).

Otrok s posebnimi potrebami je v osnovno šolo, v osnovno šolo s prilagojenim programom ali v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami vključen oziroma napoten na podlagi odločbe o usmeritvi.

Program mednarodne mature v angleškem jeziku na splošni ravni izobraževanja izvajajo pod okriljem International Baccalaureate Organisation (IBO) Gimnazija Bežigrad, Ljubljana, Gimnazija Kranj, II. gimnazija Maribor in Gimnazija Novo Mesto v angleškem jeziku. V Sloveniji je nekaj zasebnih srednjih šol kot so npr. Erudio Ljubljana, Škofijske gimnazije v Ljubljani, Mariboru in Vipavi, Gimnazija Želimlje ter Waldorfska srednja šola.

Šolski center Ljubljana, Evropska šola Ljubljana izvaja mednarodni program Evropskih šol. Del programa se izvaja v prvem tujem jeziku učenca (angleščini, francoščini ali nemščini) že od prvega razreda primarne stopnje dalje. Program Evropske šole Ljubljana je zasnovan tako, da se učenci pri njih neprekinjeno izobražujejo od 6. do 18. leta starosti. Učenci izobraževanje zaključijo z uspešno opravljeno Evropsko maturo, ki zagotavlja vpis na katerokoli univerzo v Evropski uniji.

Informacije o srednješolskih izobraževalnih programih so na voljo tudi na portalu Moja izbira. Informacije o višješolskih programih najdete na spletni strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Višjih strokovnih šol. Informacije o visokošolskih izobraževalnih programih pa na portalu eVŠ. V izbrano izobraževalno ustanovo se lahko vključite, če izpolnjujete razpisne pogoje in se prijavite na vsakoletne razpise za vpis za naslednje šolsko leto, ki ga v začetku leta objavi pristojno ministrstvo.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
Moja izbira	http://www.mojaizbira.si
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje	https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-vzgojo-in-izobrazevanje
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije	https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-visoko-solstvo-znanost-in-inovacije
Enic Naric Slovenia	https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-izobrazevanje-znanost-in-sport/o-ministrstvu/direktorat-za-visoko-solstvo/enic-naric-center
Eurydice Slovenia	http://www.eurydice.si
eVŠ	https://portal.evs.gov.si/home
Evidenca vzgojno-izobraževalnih zavodov in programov	http://eportal.mss.edus.si/portal
Višje strokovne šole	https://www.skupnost-vss.si
Evropska šola Ljubljana	https://eslj.sclj.si

Izvajanje načela prostega pretoka oseb spada med temelje našega evropskega ustroja in pomeni uvedbo sklopa praktičnih pravil za zagotavljanje, da lahko državljani prosto in enostavno potujejo v katero koli državo članico Evropske unije. Potovanje po EU z lastnim avtomobilom je postalo veliko manj težavno. Evropska komisija je določila sklop skupnih predpisov, ki urejajo vzajemno priznavanje vozniških dovoljenj, veljavnost avtomobilskega zavarovanja in možnost registracije avtomobila v državi gostiteljici.

Vaše vozniško dovoljenje v EU

EU je uvedla model usklajenega vozniškega dovoljenja in dodatne minimalne zahteve za pridobitev vozniškega dovoljenja. Tako naj bi zagotovili, da nevarni vozniki ne bodo vozili po evropskih cestah, ne glede na to, kje so opravili vozniški izpit.

Vsa vozniška dovoljenja, ki so jih države EU izdale po 19. januarju 2013, so enaka na videz in otip. Dovoljenja so natisnjena na plastični podlagi v velikosti in obliki kreditne kartice.

Uvedena so bila usklajena obdobja veljavnosti za vozniško dovoljenje, in sicer od 10 do 15 let za motorna kolesa in osebne avtomobile. To organom omogoča redno posodabljanje vozniškega dovoljenja z novimi varnostnimi elementi, zaradi katerih jih bo težje ponarejati ali posegati vanje, posledično pa bodo vozniki, ki nimajo vozniškega dovoljenja ali jim je bila izrečena prepoved upravljanja vozila, težje preslepili organe v svoji državi ali drugje v EU.

Novo evropsko vozniško dovoljenje prav tako ščiti ranljive udeležence v prometu z uvedbo postopnega dostopa za motorna kolesa in druga dvokolesna vozila na motorni pogon. Sistem „postopnega dostopa“ pomeni, da bodo morali imeti vozniki motornih koles izkušnje z motornimi kolesi z manj močnim motorjem, preden bodo lahko začeli voziti zmogljivejša motorna kolesa. Kolesa z motorjem bodo v posebni kategoriji, tj. AM.

Za vozniško dovoljenje morate zaprositi v državi, v kateri običajno ali redno živite. Splošno velja, da je to država, v kateri živite najmanj 185 dni vsako koledarsko leto zaradi osebnih ali poklicnih vezi.

Če imate osebne/poklicne vezi v dveh ali več državah EU, je vaš kraj običajnega prebivališča kraj, kjer imate osebne vezi, če se tja redno vračate. Zadnjega pogoja vam ni treba izpolnjevati, če v državi EU živite omejeno obdobje med izpolnjevanjem naloge.

Če se v drugo državo EU preselite, da bi tam študirali, se vaš kraj običajnega prebivališča ne spremeni. V državi gostiteljici lahko zaprosite za vozniško dovoljenje, če lahko dokažete, da tam študirate najmanj 6 mesecev.

Registracija avtomobila v državi gostiteljici

Če se stalno preselite v drugo državo EU in s seboj vzamete svoj avtomobil, bi ga morali registrirati in plačati davke, povezane z njim, v novi državi.

V zvezi z registracijo vozila in povezanimi davki ni skupnih pravil EU. Nekatere države so določile pravila o oprostitvi davka za registracijo vozila, kadar se stalno selite z avtomobilom iz ene države v drugo.

Če želite biti oproščeni plačila davka, morate preveriti veljavne roke in pogoje v državi, v katero se želite preseliti.

Podrobna pravila in roke preverite pri nacionalnih organih: https://europa.eu/youreurope/citizens/vehicles/registration/registration-abroad/index_sl.htm.

Avtomobilsko zavarovanje

Državljani EU lahko svoj avtomobil zavarujejo v kateri koli državi EU, če ima izbrana zavarovalnica dovoljenje nacionalnega organa države gostiteljice za sklepanje zadevnih zavarovalnih polic. Družba s sedežem v drugi državi članici sme prodati polico obveznega zavarovanja civilne odgovornosti le ob izpolnjevanju določenih pogojev. Zavarovanje bo veljavno v vsej Uniji, ne glede na to, kje pride do nesreče.

Obdavčitev

Davek na dodano vrednost ali DDV za motorna vozila se običajno plača v državi, v kateri je avtomobil kupljen, čeprav se DDV pod določenimi pogoji plača v namembni državi.

Več informacij o pravilih, ki se uporabljajo, kadar je vozilo kupljeno v eni državi članici EU in je namenjeno registraciji v drugi državi članici EU, je na voljo na tej povezavi: https://europa.eu/youreurope/citizens/vehicles/registration/taxes-abroad/index_sl.htm.

Kot državljan Evropske unije lahko v Slovenijo vstopite z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom.

Pri pristojni policijski postaji se prek lastnika ali solastnika nepremičnine, kjer ste nastanjeni, uredi prijavo v roku treh dni po prehodu državne meje. Če se prijavljate osebno pri policijski postaji, potrebujete soglasje lastnika ali solastnika nepremičnine, v kateri ste nastanjeni in tudi njegove kontaktne podatke. Pred odhodom je potrebno urediti tudi odjavo. Za bivanje v Sloveniji do 3 mesecev potrdila o prijavi bivanja ne potrebujete. Le tega ne potrebujete tudi, če ste v Sloveniji zaposleni kot »obmejni delavec«. To je oseba, ki je zaposlena ali samozaposlena na ozemlju ene države članice, prebiva in se vsaj enkrat tedensko vrača na ozemlje druge države članice.

Prijava prebivanja

Za potrdilo o prijavi prebivanja lahko zaprosite takoj ob vstopu v državo oziroma pred pretekom trimesečnega prebivanja. Pri upravni enoti zaprosite za izdajo potrdila o prijavi prebivanja, urejate prijavo prebivališča ter tudi vsako spremembo naslova. Upravna enota vam lahko izda potrdilo o prijavi prebivanja zaradi razlogov kot so: zaposlitev ali delo, samozaposlitev, izvajanje storitev, študij ali druge oblike izobraževanja, združitev družine in drugih razlogov. Potrdilo o prijavi prebivanja vam upravna enota izda z veljavnostjo pet let oziroma za čas nameravanega prebivanja v Sloveniji, če je ta krajši od petih let. Potrdilo o prijavi prebivanja se izda v obliki izkaznice. Uradne ure upravnih enot so praviloma vsak delovni dan. Ob odselitvi iz Slovenije je potrebno urediti odjavo.

EMŠO

S prijavo v Republiki Sloveniji pridobite tudi Enotno matično številko občana (EMŠO) iz Centralnega registra prebivalstva, katera je osnova za urejanje davčnih, bančnih in drugih poslov na območju države. EMŠO vam po uradni dolžnosti dodeli prvi upravni organ, na katerega se obrnete.

Davčna številka in bančni račun

Davčno številko pridobite pri Finančni upravi RS. Bančni račun odprete na bankah. Za odprtje računa navadno potrebujete veljavni osebni dokument in slovensko davčno številko.

Prijava zaposlitve

Če se želite zaposliti v Sloveniji in ste državljan države članice EU, delovnega dovoljenje ne potrebujete. Prijavo zaposlitve opravi delodajalec s prijavo zaposlenega v socialno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje.

Izvajanje storitev

Če v Sloveniji delate kot napoteni delavec pravne osebe, ki ima sedež v državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji, mora vaš delodajalec pred pričetkom dela oddati e obrazec „Prijava storitve delodajalca s sedežem v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji” preko spletne strani Zavoda za zaposlovanje.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
e-Uprava	http://e-uprava.gov.si
Pridobitev davčne številke	http://www.fu.gov.si/en/taxes_and_other_duties/work_with_us/entry_into_the_tax_register_and_tax_number
Zavod za zaposlovanje (e obrazec za prijavo izvajanja storitev z napotenimi delavci	https://www.ess.gov.si/en/employers/recruit-in-europe-eures/posting-wor…

Delovni pogoji

Kakovost dela in zaposlovanja – ključno vprašanje z velikim gospodarskim in humanitarnim vplivom

Dobre delovne razmere so pomembne za dobro počutje evropskih delavcev, saj

prispevajo k fizični in psihološki blaginji Evropejcev ter
prispevajo h gospodarski uspešnosti EU.

Kakovost delovnega okolja s humanitarnega vidika močno vpliva na splošno zadovoljstvo evropskih delavcev pri delu in z življenjem.

Z gospodarskega vidika so visokokakovostne delovne razmere gonilo gospodarske rasti in podlaga za konkurenčni položaj Evropske unije. Visoka stopnja zadovoljstva pri delu je pomemben dejavnik za doseganje visoke produktivnosti gospodarstva EU.

Zato je temeljno vprašanje Evropske unije spodbujati ustvarjanje in ohranjanje trajnostnega ter prijetnega delovnega okolja, ki spodbuja zdravje in dobro počutje evropskih zaposlenih ter omogoča uspešno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

Izboljšanje delovnih razmer v Evropi: pomemben cilj Evropske unije

Zagotavljanje ugodnih delovnih razmer za evropske državljane je prednostna naloga EU. Evropska unija zato sodeluje z nacionalnimi vladami, da bi zagotovili prijetno in varno delovno okolje. Podpora državam članicam se zagotavlja z:

izmenjavo izkušenj med različnimi državami in skupnimi ukrepi ter
določitvijo minimalnih zahtev v zvezi z delovnimi razmerami ter zdravjem in varnostjo pri delu, ki se morajo uporabljati po vsej Evropski uniji.

Merila za kakovost dela in zaposlovanja

Da bi dosegli trajnostne delovne razmere, je pomembno določiti glavne značilnosti ugodnega delovnega okolja in tako tudi merila za kakovost delovnih razmer.

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) iz Dublina je agencija EU, ki zagotavlja informacije, nasvete in strokovno znanje v zvezi z življenjskimi in delovnimi razmerami, kot je razvidno iz njenega imena. Ta agencija je določila več meril za kakovost delovnih mest in zaposlovanja, med katera spadajo:

zdravje in dobro počutje na delovnem mestu – to je ključno merilo, saj dobre delovne razmere vključujejo preprečevanje zdravstvenih težav na delovnem mestu, manjšo izpostavljenost tveganjem in boljšo organizacijo dela,
usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja – državljani bi morali dobiti priložnost, da poiščejo ravnovesje med časom, ki ga preživijo na delu, in prostim časom, ter
razvoj znanj in spretnosti – kakovostno delovno mesto omogoča usposabljanje in izboljševanje ter poklicne priložnosti.

Delo Eurofounda prispeva k načrtovanju in oblikovanju boljših življenjskih in delovnih razmer v Evropi.

Varnost in zdravje pri delu

Evropska komisija izvaja raznolike dejavnosti za spodbujanje zdravega delovnega okolja v državah članicah EU. Med drugim je pripravila strategijo Skupnosti za zdravje in varnost pri delu za obdobje 2021–2027. To strategijo je pripravila ob pomoči nacionalnih organov, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij. V njej so obravnavane spreminjajoče se potrebe v zvezi z zaščito delavcev zaradi digitalnega in zelenega prehoda, novih oblik dela ter pandemije covida-19. Obenem bodo v okviru še naprej obravnavana tradicionalna tveganja za varnost in zdravje pri delu, kot so tveganja za nezgode pri delu ali izpostavljenost nevarnim kemikalijam.

Cilj politike Skupnosti v zvezi varnostjo in zdravjem pri delu je doseči dolgotrajno izboljšanje dobrega počutja delavcev EU. V njej so upoštevani fizična, moralna in socialna razsežnost delovnih razmer ter novi izzivi, ki jih je prinesla širitev Evropske unije na države Srednje in Vzhodne Evrope. Uvedba standardov EU za varnost in zdravje na delovnem mestu je močno prispevala k boljšemu položaju delavcev v teh državah.

Izboljšanje delovnih razmer z določitvijo minimalnih zahtev, ki so skupne vsem državam EU

Izboljšanje življenjskih in delovnih razmer v državah članicah EU je odvisno zlasti od določitve skupnih delovnih standardov. V delovni zakonodaji in predpisih EU, ki se zdaj uporabljajo v vseh državah članicah, so določene minimalne zahteve za vzdržno delovno okolje. Zaradi izboljšanja teh standardov, ki spada med glavne dosežke socialne politike EU, so se povečale pravice delavcev.

Pomen preglednosti in vzajemnega priznavanja diplom kot ključnega dopolnila k prostemu pretoku delavcev

Možnost priznanja kvalifikacij in kompetenc posameznika ima lahko ključno vlogo pri odločitvi o zaposlitvi v drugi državi EU. Zato je treba razviti evropski sistem, ki bo zagotavljal vzajemno priznavanje poklicnih kompetenc v različnih državah članicah. Le tak sistem lahko zagotovi, da ne bi nepriznavanje poklicnih kvalifikacij postalo ovira za mobilnost delavcev znotraj EU.

Glavna načela priznavanja poklicnih kvalifikacij v EU

Temeljno načelo določa, da bi moral imeti vsak državljan EU možnost, da prosto opravlja svoj poklic v kateri koli državi članici. Praktično izvajanje tega načela pa žal pogosto ovirajo nacionalne zahteve za dostop do nekaterih poklicev v državi gostiteljici.

EU je vzpostavila sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij, da bi premagali te razlike. V okviru tega sistema se razlikuje med reguliranimi poklici (tj. poklici, za katere so zakonsko potrebne določene kvalifikacije) in poklici, ki v državi članici gostiteljici niso zakonsko urejeni.

Ukrepi za doseganje preglednosti kvalifikacij v Evropi

Evropska unija je sprejela pomembne ukrepe za doseganje preglednosti kvalifikacij v Evropi:

večje sodelovanje v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, da bi vse instrumente za preglednost spričeval in diplom združili v eno samo uporabniku prijazno orodje, kar na primer vključuje evropski življenjepis in evropski indeks usposabljanja, ter
razvoj konkretnih ukrepov na področju priznavanja in kakovosti poklicnega izobraževanja ter usposabljanja.

Preseganje razlik v sistemih izobraževanja in usposabljanja v EU

Sistemi izobraževanja in usposabljanja v državah članicah EU se še vedno precej razlikujejo. Zadnje širitve EU na države z različnimi izobraževalnimi tradicijami so to raznolikost še dodatno povečale. Zato je treba določiti skupna pravila za zagotavljanje priznavanja kompetenc.

Da bi presegli raznolikost nacionalnih kvalifikacijskih standardov, izobraževalnih metod in struktur usposabljanja, je Evropska komisija predlagala sklop instrumentov, namenjenih zagotavljanju boljše preglednosti ter priznavanja kvalifikacij za akademske in poklicne namene.

Evropsko ogrodje kvalifikacij

Evropsko ogrodje kvalifikacij je ključna prednostna naloga Evropske komisije v postopku priznavanja poklicnih kompetenc. Glavni cilj okvira je ustvariti povezave med različnimi nacionalnimi kvalifikacijskimi sistemi ter zagotoviti nemoten prenos in priznavanje diplom.

Nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom (NARIC)

Mreža nacionalnih informacijskih centrov za priznavanje visokošolskih diplom je bila vzpostavljena leta 1984 na pobudo Evropske komisije. Ti centri zagotavljajo svetovanje v zvezi z akademskim priznavanjem študijskih obdobij v tujini. Nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom se nahajajo v vseh državah članicah EU in državah Evropskega gospodarskega prostora ter imajo ključno vlogo pri postopku priznavanja kvalifikacij v EU.

Evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS)

Evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk je namenjen lažjemu priznavanju študijskih obdobij v tujini. Vzpostavljen je bil leta 1989 in deluje na podlagi opisa izobraževalnega programa in določanja kreditnih točk za njegove sestavne dele. Ta sistem ključno dopolnjuje izredno cenjeni program Erasmus za študentsko mobilnost.

Europass

Europass je instrument za zagotavljanje preglednosti poklicnih znanj in spretnosti. Sestavlja ga pet standardiziranih dokumentov:

življenjepis (curriculum vitae),
urejevalnik spremnega pisma,
priloge k spričevalu,
priloge k diplomi in
potrdilo o mobilnosti Europass.

Sistem Europass zagotavlja, da so znanja in spretnosti ter kvalifikacije jasno in enostavno razumljivi v različnih delih Evrope. V vseh državah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora so bili ustanovljeni nacionalni centri Europass kot glavne kontaktne točke za osebe, ki iščejo informacije o sistemu Europass.

Poleg Zakona o delovnih razmerjih urejajo to področje še kolektivne pogodbe in splošni akti delodajalca.

Delodajalec, ki zaposluje nove delavce, mora prosto delovno mesto javno objaviti. To lahko stori pri Zavodu za zaposlovanje, v medijih, na spletnih straneh ali v javno dostopnih poslovnih prostorih delodajalca. Objava vsebuje podatke o delodajalcu in delovnem mestu, pogoje za opravljanje dela ter način in rok za prijavo kandidatov, ki ni krajši od treh dni.

Pred začetkom dela z delodajalcem sklenete pogodbo o zaposlitvi v pisni obliki. Najnižja dovoljena starost za zaposlitev je 15 let. Delovno razmerje se sklepa za določen ali nedoločen čas, za polni ali krajši od polnega delovnega časa. Delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi določi tudi poskusno dobo, ki pa ne sme biti daljša od 6 mesecev.

Po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi vas je delodajalec dolžan z dnem nastopa dela po pogodbi o

zaposlitvi prijaviti v obvezna socialna zavarovanja (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti) in vam izročiti fotokopijo prijave (obrazec M-1) v 15 dneh od nastopa dela.

Pripravništvo se izvaja le pri tistih delodajalcih, za katere tako določa poseben zakon ali kolektivna pogodba na ravni dejavnosti kot so na primer državne ustanove, zdravstvo, šolstvo ipd.

Slovenska zakonodaja pozna tudi več posebnih oblik zaposlovanja za enkratna, občasna ali kratkotrajna dela kot npr.: delo na podlagi pogodb civilnega prava kot sta podjemna ali avtorska pogodba in delo na podlagi napotnice študentskega servisa. Poznamo občasno ali začasno delo upokojencev, osebno dopolnilno delo ali kratkotrajno delo. Pridobite si lahko tudi poseben status, ki vam omogoča samostojno opravljanje določene dejavnosti (kot npr. kmet, samostojni kulturni delavec, novinar), ne da bi vam bilo treba ustanoviti podjetje ali vstopiti v delovno razmerje.

V Sloveniji v kmetijstvu potrebujejo sezonske delavce predvsem za obiranje jagod, delo v nasadih hmelja ter redčenje in obrezovanje sadnega drevja v pomladanskem času; poleti za spravilo in pridelovanje zelenjave, jeseni pa za obiranje sadja (npr. jabolk, grozdja). Večina ponudb je v severovzhodni in vzhodni Sloveniji. Sezonsko delo v kmetijstvu ureja civilno pravo (zakon o kmetijstvu). Delavci dobijo posebne pogodbe za začasno in sezonsko delo v kmetijstvu. Poleg tega se upoštevajo elementi Zakona o delovnih razmerjih (npr. prepoved diskriminacije, enaka obravnava, prepoved dela otrok, delovni čas, odmori in počitek) ter elementi predpisov v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Delavci so vključeni v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Sezonske delavce potrebujejo tudi v turizmu. Poleti se iščejo predvsem natakarji, kuharji, kuharski mojstri, sobarice ipd., pozimi pa prav tako natakarji, kuharji, sobarice, učitelji smučanja itd. Ta dela običajno opravljajo delavci, ki delajo po pogodbi o zaposlitvi za določen čas v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, pa tudi študenti (študentsko delo).

Povezave:

Naslov/naziv	URL
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti	http://www.mddsz.gov.si
SPOT (Slovenska poslovna točka), Portal za podjetja in podjetnike	http://evem.gov.si/info/poslujem/zaposlovanje
Zakon o kmetijstvu	http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4716

Pogodba o zaposlitvi

Zakon o delovnih razmerjih določa obvezne sestavine oziroma podatke pogodbe o zaposlitvi: pogodbeni stranki, naziv delovnega mesta, kraj opravljanja dela, čas, za katerega je sklenjena pogodba, ali gre za polni ali krajši delovni čas, dnevni ali tedenski delovni čas in razporeditev delovnega časa, znesek osnovne plače in morebitnih drugih plačilih, plačilno obdobje, plačilni dan in način izplačevanja plače, letni dopust, dolžina odpovednih rokov, navedba ustreznih kolektivnih pogodb oz. splošnih aktov delodajalca. Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena v pisni obliki.

Po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi vas je delodajalec dolžan prijaviti v zdravstveno, pokojninsko-invalidsko zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi.

Določila pogodbe o zaposlitvi, ki so v nasprotju s predpisi, veljavno kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca, niso veljavna.

Če se spremeni naziv delovnega mesta oziroma podatki o vrsti dela, kraj opravljanja dela, trajanje pogodbe o zaposlitvi, tedenska/mesečna delovna obveznost (polni ali krajši), delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in vam istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe.

Zaposlitev oziroma delovno razmerje za določen čas se sklene s pogodbo o zaposlitvi za omejen čas.

Lahko sklenete tudi posebno pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, ki v skladu s predpisi o urejanju trga dela opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu.

Če sklenete pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, imate pravice in obveznosti iz delovnega razmerja sorazmerno času, za katerega je sklenjeno delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače.

Če ste zaposleni kot poslovodna oseba ali prokurist, lahko v pogodbi o zaposlitvi drugače uredite pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas, delovnim časom, zagotavljanjem odmorov in počitkov, plačilom za delo, disciplinsko odgovornostjo in prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

Podjemne ali avtorske pogodbe

Za delo na podlagi podjemne ali avtorske pogodbe veljajo določila civilnega prava, kjer gre za praviloma pisni dogovor o opravljenem delu, rokih in plačilu. S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo in podobno, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Podjemna pogodba je primerna za sklepanje vsebine pogodbe pri enkratnih ali obrtniških delih. Podjemniki plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, naročniki del pa plačajo prispevek za zdravstveno zavarovanje. Sklepanje podjemne pogodbe, izplačilo na bančni račun pri eni od slovenskih bank in plačilo davčnih obveznosti je omogočeno tujcu nerezidentu na osnovi dodeljene davčne številke, ki jo pridobi na davčnem uradu.

Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Vsebina avtorske pogodbe je avtorsko delo s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Avtorska pogodba je obdavčena s prispevkom za zdravstveno zavarovanje ter s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem. Izplačevalec posameznika zavaruje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Če opravljate delo preko podjemne ali avtorske pogodbe, vas naročnik ni dolžal prijaviti v zavarovanje za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.

Študentsko delo

Delo na podlagi napotnice študentskega servisa lahko opravljajo dijaki in študenti, ki so vpisani v katero od slovenskih izobraževalnih ustanov ter tudi študenti in dijaki iz držav članic Evropskega gospodarskega prostora, ki pridobijo ta status na podlagi mednarodnih projektov študentske izmenjave. Pri delu na podlagi študentske napotnice je določena minimalna bruto urna postavka za začasno in občasno delo dijakov in študentov v višini 7,21 evra bruto. Urejena je tudi vključitev v socialna zavarovanja (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poseben prispevek za zdravstveno zavarovanje, prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa se drugače obračuna).

Osebno dopolnilno delo

Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik osebno opravlja dela v gospodinjstvu in njim podobna dela ali kadar opravlja druga manjša dela, ki se lahko opravljajo le za fizično osebo, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih tudi prodaja, ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča. Če želite opravljati osebno dopolnilno delo, le to priglasite pri AJPESu preko spletnega portala s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali pa ga priglasite osebno pri upravni enoti, kjer imate urejeno bivanje. Osebno dopolnilno delo lahko opravljate le na podlagi vrednotnice, ki se bo glasila na vaše ime. Vrednost posamezne vrednotnice je določena v pavšalnem znesku 12,93 evra: 10,06 evrov prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in 2,87 evra prispevek za zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti	http://www.mddsz.gov.si
Vloga zahtevek za vrednotnico	https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2063

V Sloveniji obstaja varstvo nekaterih kategorij delavcev in sicer: predstavnikov delacev, varstvo žensk, varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, varstvo invalidov in varstvo starejših delavcev.

Varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, se nanaša zlasti na prepoved opravljanja nekaterih težjih in zdravju škodljivih del, prepoved opravljanja nadurnega in nočnega dela ter na obveznost povečanja letnega dopusta za sedem delovnih dni.

Zakon zavezuje delodajalce, da zagotovijo tako varstvo delovnih kot tudi drugih invalidov, ko gre za zaposlovanje ali usposabljanje. Za zaposlovanje oseb z invalidnostjo velja kvotni sistem, ki je določen glede na dejavnost. Delodajalec, ki zaposluje osebe z invalidnostjo nad kvoto, ki velja za njegovo dejavnost, je deležen posebnih ugodnosti in spodbud. Delavcu, pri katerem je ugotovljena preostala delovna zmožnost, mora delodajalec zagotoviti opravljanje dela, ustreznega njegovi delovni zmožnosti, opravljanje dela s krajšim delovnim časom, poklicno rehabilitacijo in nadomestilo plače. Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih le v primeru, če mu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga skladno z zakonodajo utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Pri delodajalcu, ki ima najmanj pet zaposlenih delavcev, ugotovi razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu.

Tudi delavci, starejši od 55 let, uživajo posebno varstvo. Starejši delavec ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom, če se delno upokoji. Delodajalec mu brez delavčevega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela.

Če so vam pravice iz delovnega razmerja kršene, lahko obvestite inšpektorat za delo, izpolnitev obveznosti in odpravo kršitev pa lahko od delodajalca hkrati uveljavite v sodnem postopku.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti	http://www.mddsz.gov.si
Inšpektorat Republike Slovenije za delo	http://www.id.gov.si
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije	https://www.srips-rs.si

Gospodarsko dejavnost lahko v Sloveniji opravljate kot fizična ali kot pravna oseba v različnih pravnoorganizacijskih oblikah. Za fizično osebo je najpogostejša oblika poslovanja samostojni podjetnik posameznik (s.p.). Za pravne osebe pa poznamo različne oblike gospodarskih družb: družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), delniška družba (d.d.), evropska delniška družba (SE), družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) in komanditna družba (k.d.). Najpogostejši obliki sta samostojni podjetnik posameznik (podjetnik) in družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).

Kot podjetnik lahko začnete opravljati dejavnost, ko se registrirate kot gospodarski subjekt in izpolnite posebne pogoje, ki se razlikujejo glede na glavno dejavnost. To pomeni, da lahko začnete opravljati obrtne dejavnosti po pridobitvi obrtnega dovoljenja, odvetniško dejavnost po vpisu v ustrezen register pri Ministrstvu za pravosodje, samostojno zdravstveno dejavnost po pridobitvi koncesije in vpisu v ustrezen register pri Ministrstvu za zdravje ipd.

Informacijsko podporo vam kot (bodočemu) samostojnemu podjetniku zagotavlja državni portal SPOT, Slovenska poslovna točka. Če ste tuji državljan, pred pričetkom opravljanja dejavnosti pridobite EMŠO in davčno številko. Oboje potrebujete pri odprtju bančnega računa in pridobitvi kvalificiranega digitalnega podpisa, ki ga zahteva poslovanje prek portala SPOT.

Ustanovitev samostojnega podjetnika ali enostavne družbe z omejeno odgovornostjo je preprosta in hitra, saj ne zahteva pomoči notarja ali odvetnika. Zaključite jo lahko v manj kot treh dneh od oddaje vloge. Za izvedbo postopka potrebujete digitalno potrdilo, lahko pa vam pri registraciji brezplačno pomaga strokovnjak na eni od točk SPOT.

Za ustanovitev kompleksnejših oblik podjetij, kjer je družbenikov več in so razmerja med njimi bolj zapletena, boste potrebovali pomoč notarja.

Zakon o gospodarskih družbah določa tudi primere, ko oseba, ne more postati ustanovitelj, družbenik ali podjetnik.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
SPOT - Slovenska poslovna točka	https://spot.gov.si/sl
Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije	https://www.spiritslovenia.si
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve	https://www.ajpes.si
Finančna uprava Republike Slovenije	https://www.fu.gov.si
Gospodarska zbornica Slovenije	https://www.gzs.si
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije	https://www.ozs.si

Minimalna bruto plača za polni delovni čas je 1.253,90 €. Ob izplačilu plače mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, ki delodajalca neposredno zavezuje k izplačilu vsaj minimalne plače. Iz minimalne plače so izvzeti in se vanjo ne vštevajo: vsi dodatki za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela, prav tako dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.

Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki je vedno v denarni obliki in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov (za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in na delovno dobo). Osnovna plača predstavlja fiksni del plače in se določi glede na zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, mora delodajalec izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

Delavec je ob redni odpovedi s strani delodajalca zaradi poslovnih razlogov ali nesposobnosti upravičen do odpravnine. Prav tako je upravičen do odpravnine ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ob upokojitvi in v primeru izredne odpovedi s strani delavca zaradi razlogov na strani delodajalca (ne izplačevanja plač, prispevkov ipd.).

Delavec in delodajalec se lahko dogovorita, da ima delavec pravico do deleža dobička za poslovno leto.

Plača se izplačuje za obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca na vnaprej dogovorjen dan v mesecu, vendar najkasneje 18. dan po preteku plačilnega obdobja.

Delodajalec je dolžan izdati delavcu ob vsakem izplačilu plače pisni obračun plače. Do 31. januarja novega koledarskega leta delodajalec delavcu izda tudi obračun plače, plačilo davkov in prispevkov za preteklo koledarsko leto. Plačilna lista vsebuje zlasti naslednje podatke: osnovno plačo delavca, dodatke, plačo iz naslova uspešnosti, nadomestila plače po posameznih vrstah, bruto in neto plačo, zneske prispevkov za socialno varnost, davek od osebnih prejemkov.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti	http://www.mddsz.gov.si
Inšpektorat Republike Slovenije za delo	http://www.id.gov.si
Finančna uprava Republike Slovenije	http://www.fu.gov.si

Delovni čas je efektivni delovni čas, čas 30 minutnega odmora, ter čas upravičenih odsotnosti z dela.

Polni delovni čas je določen tedensko in običajno traja 40 ur na teden, lahko je krajši, vendar ne manj kot 36 ur na teden. Za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, lahko polni delovni čas traja manj kot 36 ur na teden. Polni delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu.

Delodajalec vam vnaprej pisno odredi delo nad polnim časom (nadurno delo) in ga tudi ustrezno plača. Pri tem je omejen na največ 8 ur tedensko, 20 ur mesečno, oziroma 170 ur letno. Izjemoma je z vašim soglasjem dovoljena prekoračitev na 230 ur letno v določenih dejavnostih npr. zdravstvo, vendar mora biti to dogovorjeno v kolektivni pogodbi za dejavnost oziroma v poklicni kolektivni pogodbi. V obdobju 24 ur imate pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur. Tedenski počitek traja najmanj 24 neprekinjenih ur.

Za nadurno delo in delo v času, ki je za vas manj ugoden (nočno delo, delo v dela prostih in prazničnih dneh), vam pripada poseben dodatek.

Določenim zaščitenim kategorijam delavcev (nosečnicam, starejšim delavcem, delavcem na posebej nevarnih delovnih mestih…) delodajalec nadurnega dela ne sme odrediti.

Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden in ne sme biti daljši od šest mesecev. Nočno delo je delo v času med 23. in 6. uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, zajema nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in 7. uro naslednjega dne. Delovni čas nočnega delavca v obdobju štirih mesecev ne sme trajati povprečno več kot osem ur na dan. Prepovedano je nočno delo mladoletnih delavcev ter nosečnic in doječih mater. Omejeno je nadurno in nočno delo za starejše delavce.

V primeru kršitev delovno pravne zakonodaje se obrnite na pristojni sindikat ali Inšpektorat za delo.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti	http://www.mddsz.gov.si
Inšpektorat Republike Slovenije za delo	http://www.id.gov.si

Dopust

Pravico do letnega dopusta pridobite s sklenitvijo delovnega razmerja. Zakon o delovnih razmerjih določa, da imate v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delate polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Če sklenete delovno razmerje ali vam preneha delovno razmerje med koledarskim letom in imate v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, imate pravico do sorazmernega dela letnega dopusta.

Starost, invalidnost, otroci, telesna okvara ter nega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo so okoliščine, ki so podlaga za pridobitev dodatnih dni letnega dopusta. Do dodatnih dni so delavci upravičeni tudi na podlagi kriterijev, določenih v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih delodajalca in se določijo v pogodbi o zaposlitvi.

Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, uveljavlja trajanje pravice sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje.

Vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, je delodajalec dolžan izplačati regres načeloma najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta najmanj v višini minimalne plače, razen če je s kolektivno pogodbo določeno drugače. Če imate pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, imate pravico le do sorazmernega dela regresa - dvanajstine regresa za vsak mesec dela.

Delodajalec vam je dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Do konca tekočega koledarskega leta izrabite najmanj dva tedna letnega dopusta, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Državni prazniki v Republiki Sloveniji in dela prosti dnevi so v letu 2023:

1. in 2. januar: novo leto
8. februar: Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
1. april: velikonočni ponedeljek
27. april: dan upora proti okupatorju
1. in 2. maj: praznik dela
25. junij: dan državnosti
15. avgust: Marijino vnebovzetje
31. oktober: dan reformacije
1. november: dan spomina na mrtve
25. december: božič
26. december: dan samostojnosti in enotnosti

Odsotnosti z dela

Pravico do plačane odsotnosti z dela imate zaradi osebnih okoliščin (lastne poroke, smrti zakonca, otroka, staršev, hujše nesreče, spremstvo prvošolčka v šolo prvi šolski dan) največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu.

Upravičeno ste lahko odsotni z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, zaradi darovanja krvi ali opravljanja drugih obveznosti kot so vojaške vaje, sodnik porotnik ipd.

Če se izobražujete, izpopolnjujete ali usposabljate, imate pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov. Če s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju ni drugače določeno, imate pravico do plačane odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravljate izpite.

Porodniški dopust

Materinski dopust je dopust, namenjen pripravi na porod ter negi in varstvu otroka takoj po porodu in traja 105 dni. V času materinskega dopusta se izplačuje materinsko nadomestilo, ki znaša 100 % osnove in je navzgor neomejeno. Upravičenci do materinskega dopusta morajo biti zavarovani za starševsko varstvo. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda.

Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi že v najnežnejši otrokovi dobi skupaj z materjo sodelovali pri njegovi negi in varstvu. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 15 dni. Oče mora očetovski dopust izrabiti najkasneje tri mesece po rojstvu otroka. V obdobju koriščenja dopusta se izplačuje očetovsko nadomestilo, ki znaša 100 % osnove in je navzgor omejeno z 2,5-kratnikom povprečne mesečne plače.

Vsakemu od staršev pripada 160 dni starševskega dopusta. 60 dni je neprenosljivih, 100 dni svojega starševskega dopusta pa lahko oče in mati preneseta drug na drugega. Neprenosljivi del starševskega dopusta se lahko izkoristi najpozneje do dopolnjenega osmega leta starosti otroka. V obdobju koriščenja dopusta se izplačuje starševsko nadomestilo, ki znaša 100 % osnove in je navzgor omejeno z 2,5-kratnikom povprečne mesečne plače.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti	http://www.mddsz.gov.si
Inšpektorat Republike Slovenije za delo	http://www.id.gov.si
Centri za socialno delo Slovenije	https://www.csd-slovenije.si

Načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi so različni, odvisni od tega, ali gre za pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas, sporazumno razveljavitev ali odpoved.

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena.

Pogodbo o zaposlitvi lahko stranki kadarkoli razveljavita s pisnim sporazumom ali z odpovedjo ene od pogodbenih strank. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko redna ali izredna. Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama. Ob prenehanju delovnega razmerja vas mora delodajalec pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Opustitev tega obvestila nima vpliva na samo veljavnost sporazuma.

Redna odpoved

Pogodbeni stranki (delavec in delodajalec) odpovesta pogodbo o zaposlitvi z zakonsko določenim odpovednim rokom (od 15 do 80 dni). Razlogi za odpoved s strani delodajalca so lahko poslovni razlogi (prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca) , razlogi nesposobnosti (nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov)

ter krivdni razlogi (kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) (kot npr. sprememba naziva delovnega mesta, spremembe kraja opravljanja del in nalog, urnika izvajanja del in nalog, prenehanje potreb iz poslovnega razloga in nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov).

Če delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, vam lahko ponudi novo pogodbo o zaposlitvi.

Izredna odpoved

Delodajalec vam lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi iz različnih razlogov kot npr. če kršite pogodbeno obveznost in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, če naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršite pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, če pet dni zaporedoma ne pridete na delo in izostanka ne opravičite, če v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštujete navodil pristojnega zdravnika.

Pogodbo o zaposlitvi lahko izredno odpoveste iz različnih razlogov, kot npr. če vam delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in vam tudi ni izplačal plačila za delo, kadar vam ni bilo omogočeno delo zaradi prepovedi opravljanja procesa s strani inšpekcije ter kadar vam delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu, ni zagotavljal enake obravnave glede na spol.

Minimalni odpovedni rok je 15, najdaljši pa 80 dni.

Glede na razlog prenehanja pogodbe o zaposlitvi, če so le-ti na strani delodajalca ali z iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas, so vam kot brezposelnemu delavcu zagotovljene pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki jih uveljavljate pri pristojnem uradu za delo.

V postopku prenehanja zaposlitve se lahko informirate in posvetujete o svojih pravicah pri pristojnem sindikatu ter inšpekciji dela kjer lahko prijavite tudi kršitve. Za reševanje delovnih sporov pa je pristojno delovno in socialno sodišče.

Upokojevanje

Pravica do starostne pokojnine je odvisna od dopolnjene starosti zavarovanca in pokojninske dobe. Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine pridobi oseba v letu 2024 ne glede na spol pri starosti 65 let, če ima dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe oziroma pri starosti 60 let, če ima dopolnjenih 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine se lahko znižajo na primer: zaradi skrbi za otroka, služenja obveznega vojaškega roka ali vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom.

Pravica do invalidske pokojnine je pogojena z obstojem invalidnosti zavarovanca in nekaterih drugih pogojev. Obstoj invalidnosti ugotavlja invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Invalidska komisija razporedi zavarovanca glede na preostalo delovno zmožnost v eno od treh kategorij. Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala:

invalidnost I. kategorije,
invalidnost II. kategorije, če brez poklicne rehabilitacije ni zmožen za drugo ustrezno delo, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let;
invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega (najmanj štiri ure dnevno) brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let,
invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 65 let.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti	http://www.mddsz.gov.si
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije	http://www.zpiz.si

Sindikat nastopa kot socialni partner in se pogaja za izboljšanje pogojev dela ter plačila za delo, vključno z dodatki. Članstvo delavcev v sindikatu je prostovoljno. Sindikati v ta namen skupaj z delodajalci sklepajo kolektivne pogodbe (na ravni podjetja, zavoda, dejavnosti). Sindikati zagotavljajo tudi zastopstvo delavcev, tako v kolektivnih kot tudi v individualnih primerih, vse do zaščite s pravnimi sredstvi na sodiščih. Predstavniki reprezentativnih sindikatov so tudi člani Ekonomsko-socialnega sveta, kjer so tudi zastopniki delodajalskih organizacij in vlade.

Delavci lahko zastopajo svoje interese preko predstavnikov v svetu delavcev, v nadzornem svetu in preko sindikalnih zaupnikov.

Svet delavcev se oblikuje, če je v podjetju zaposlenih več kot 20 delavcev z aktivno volilno pravico, ki delajo v družbi nepretrgoma šest mesecev. Njegova vloga je, da sprejema predloge in pobude delavcev, ki se upoštevajo pri dogovarjanju z delodajalcem. Pomaga tudi pri vključevanju v delo invalidom, starejšim in drugim, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo. V primeru, da se vprašanja delavca nanašajo na njegovo delovno mesto ali organizacijsko enoto, mora delodajalec odgovoriti v 30 dneh. Delavec mora biti obveščen o spremembah na svojem delovnem mestu. Delodajalec mora svet delavcev obveščati o gospodarskem položaju družbe, spremembi dejavnosti, spremembi tehnologije itd.

Člani nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, zastopajo interese vseh delavcev v okviru pooblastil, ki jih ima nadzorni svet. Število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu se določi s statutom družbe.

Obveznosti delodajalca do sindikata

Delodajalec sindikatu zagotovi pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev ter omogoči dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti. Vloga sindikata je predvsem posvetovalna, če pride do odpuščanja delavcev, stečaja ali likvidacije ter v disciplinskih postopkih zoper delavca. Sindikat poda delodajalcu tudi mnenje o splošnih organizacijskih in drugih aktih.

Sindikat, ki ima člane zaposlene pri določenem delodajalcu, lahko imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika, ki ga bo zastopal pri delodajalcu. Če zaupnik ni določen, zastopa sindikat njegov predsednik.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije	https://www.zsss.si
Konfederacija sindikatov Slovenije	http://www.sindikat-ks90.si
Konfederacija sindikatov Slovenije - PERGAM	http://www.sindikat-pergam.si
Ekonomsko socialni svet	http://www.ess.si
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (seznam reprezentativnih sindikatov)	https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/Delovna-razmerja/Seznam-reprezentativnih-sindikatov.pdf

Stavka je organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic ter interesov iz dela. Delavec se prosto odloči o svoji udeležbi v stavki. Z njo uveljavlja temeljne pravice iz delovnega razmerja. Stavka se lahko organizira v podjetju, v organizaciji, pri delodajalcu, v panogi, dejavnosti ali kot splošna stavka. Materialno nadomestilo med stavko se lahko uveljavi le, če je to predvideno s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom.

Sklep o začetku stavke delavcev lahko sprejme večina delavcev ali sindikat. Sklep o začetku splošne stavke delavcev pa sprejme najvišji organ sindikatov v republiki. S sklepom o začetku stavke se določijo zahteve delavcev, čas, ko se začne stavka in kraj zbiranja udeležencev stavke. Oblikuje se organ, ki zastopa interese delavcev in v njihovem imenu vodi stavko – stavkovni odbor. Stavkovni odbor mora napovedati stavko najpozneje pet dni pred dnevom, določenim za njen začetek.

Stavka mora biti organizirana in vodena na način, ki ne ogroža varnosti in zdravja ljudi in premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po končani stavki. Stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, ne smejo delavcem, ki ne sodelujejo v njej, preprečevati, da bi delali. Stavka se konča s sporazumom tistih, ki so sprejeli sklep o stavki in organov, ki jim je bil ta sklep poslan, ali s sklepom sindikata oziroma delavcev, ki so sprejeli sklep o začetku stavke.

Organiziranje stavke oziroma udeležba v njej ne pomeni kršitve delovne obveznosti in ne sme biti podlaga za začetek postopka za ugotavljanje disciplinske in materialne odgovornosti delavca ter ne sme imeti za posledico prenehanja delovnega razmerja delavca.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije	https://www.zsss.si
Konfederacija sindikatov Slovenije	http://www.sindikat-ks90.si
Konfederacija sindikatov Slovenije - PERGAM	http://www.sindikat-pergam.si
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti	http://www.mddsz.gov.si

Izraz poklicno izobraževanje in usposabljanje se nanaša na praktične dejavnosti in tečaje, povezane z določenim poklicem, ki so namenjeni pripravi udeležencev na prihodnje poklicne poti. Poklicno usposabljanje je osnovno sredstvo za doseganje poklicnega priznavanja in izboljšanje možnosti za zaposlitev. Zato je ključno, da se sistemi poklicnega usposabljanja v Evropi odzivajo na potrebe državljanov in trga dela, da bi olajšali dostop do zaposlovanja.

Poklicno izobraževanje in usposabljanje je bistven del politike EU vse od same ustanovitve Evropske skupnosti. Je tudi ključen element t. i. lizbonske strategije EU, ki je namenjena preobrazbi Evrope v najkonkurenčnejšo in najbolj dinamično družbo, ki temelji na znanju, na svetu. Evropski svet je leta 2002 znova poudaril to ključno vlogo in določil še en ambiciozen cilj, tj. do leta 2010 svetovno proslaviti evropsko izobraževanje in usposabljanje s podpiranjem več svetovnih pobud, zlasti s krepitvijo sodelovanja na področju poklicnega usposabljanja.

Svet Evropske unije je 24. novembra 2020 sprejel Priporočilo o poklicnem izobraževanju in usposabljanju za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost.

V Priporočilu so opredeljena ključna načela za zagotavljanje, da se poklicno izobraževanje in usposabljanje hitro prilagaja potrebam trga dela ter se mladim in odraslim zagotavljajo kakovostne priložnosti za učenje.

V njem so močno poudarjeni večja prožnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja, okrepljene priložnosti za učenje skozi delo, vajeništva ter boljše zagotavljanje kakovosti.

Priporočilo prav tako nadomešča Priporočilo o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET) ter vključuje posodobljen okvir EQAVET s kazalniki in deskriptorji kakovosti. Dokument razveljavlja prejšnje Priporočilo o vzpostavitvi Evropskega sistema prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET).

Komisija podpira centre poklicne odličnosti, ki združujejo lokalne partnerje za razvoj „ekosistemov znanj in spretnosti“, da bi spodbudila te reforme. Ekosistemi znanj in spretnosti bodo prispevali k regionalnemu, gospodarskemu in socialnemu razvoju, inovacijam ter strategijam pametne specializacije.

Program Erasmus+

Erasmus+ je program EU za podpiranje izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa v Evropi.

Ocenjeni proračun programa znaša 26,2 milijarde EUR. To je skoraj dvakrat več v primerjavi s predhodnim programom (za obdobje 2014–2020).

Program za obdobje 2021–2027 namenja velik poudarek socialnemu vključevanju, zelenemu in digitalnemu prehodu ter spodbujanju udeležbe mladih v demokratičnem življenju.

Podpira prednostne naloge in dejavnosti, določene v okviru evropskega izobraževalnega prostora, akcijskega načrta za digitalno izobraževanje ter evropskega programa znanj in spretnosti. Poleg tega program pomaga pri

uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic,
izvajanju strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027 in
razvoju evropske razsežnosti v športu.

Kdo lahko sodeluje? Več informacij je na voljo tu.

Izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje v Evropi

Vseživljenjsko učenje je proces, ki zajema vse oblike izobraževanja, tj. formalno, priložnostno in neformalno, ter zajema tudi predšolsko obdobje in obdobje po upokojitvi. Ljudem naj bi omogočilo, da vse življenje razvijajo in ohranjajo ključne kompetence, državljane pa naj bi spodbudilo k menjavi delovnih mest ter gibanju med regijami in državami brez omejitev. Vseživljenjsko učenje je tudi ključen element že omenjene lizbonske strategije, saj je ključno za osebni razvoj ter krepitev konkurenčnosti in zaposljivosti. EU je sprejela več instrumentov za spodbujanje izobraževanja odraslih v Evropi.

Evropski prostor za vseživljenjsko učenje

Evropska komisija si je, da bi vseživljenjsko učenje postalo resničnost v Evropi, zadala cilj, da bo vzpostavila evropski prostor za vseživljenjsko učenje. Komisija se v tem okviru osredotoča na opredelitev potreb učencev in trga dela, da bi izobraževanje postalo dostopnejše ter bi posledično nastala partnerstva med javnimi upravami, izvajalci izobraževalnih storitev in civilno družbo.

Ta pobuda EU temelji na cilju zagotavljanja osnovnih znanj in spretnosti s krepitvijo svetovalnih in informacijskih storitev na evropski ravni ter priznavanjem vseh oblik učenja, vključno s formalnim izobraževanjem ter priložnostnim in neformalnim usposabljanjem.

Organizacije EU, ki spodbujajo poklicno izobraževanje v Evropi

EU je ustanovila specializirane organe, ki delujejo na področju POKLICNEGA USPOSABLJANJA, da bi olajšali sodelovanje in izmenjave na tem področju.

Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop/Centre Européen pour le Développement de la Formation Professionnelle) je bil ustanovljen leta 1975 kot specializirana agencija EU za spodbujanje ter razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi. Center s sedežem v grškem Solunu izvaja raziskave in analize poklicnega usposabljanja ter svoje strokovno znanje deli z različnimi evropskimi partnerji, kot so povezane raziskovalne ustanove, univerze in ustanove za usposabljanje.

Evropska fundacija za usposabljanje je bila ustanovljena leta 1995 in tesno sodeluje s Cedefopom. Njena naloga je podpirati partnerske države (zunaj EU), da bi posodobili in razvili njihove sisteme poklicnega usposabljanja.

Življenjski pogoji

Kakovost življenja – prednostna naloga socialne politike EU

Ugodne življenjske razmere so odvisne od raznolikih dejavnikov, kot so kakovostne storitve zdravstvenega varstva, priložnosti za izobraževanje in usposabljanje ter dobre prometne zmogljivosti, če naštejemo le nekaj vidikov, ki vplivajo na vsakdanje življenje in delo državljanov. Evropska unija si je zastavila cilj, da bo nenehno izboljševala kakovost življenja v vseh svojih državah članicah ter upoštevala nove izzive sodobne Evrope, kot sta socialna izključenost oseb in starajoče se prebivalstvo.

Zaposlovanje v Evropi

Izboljšanje zaposlitvenih možnosti v Evropi je ključna prednostna naloga Evropske komisije. Pripravljajo in izvajajo se raznolike pobude na ravni EU, namenjene podpiranju evropske strategije zaposlovanja, da bi obravnavali težavo brezposelnosti in povečali mobilnost med delovnimi mesti in regijami. Sem spadajo mreža evropskih služb za zaposlovanje (EURES) ter evropska panorama znanj in spretnosti.

Zdravje in zdravstveno varstvo v Evropski uniji

Zdravje je dragocena vrednota, ki vpliva na vsakdanje življenje ljudi in je torej pomembna prednostna naloga za vse Evropejce. Zdravo okolje je ključno za naš osebni in poklicni razvoj, državljani EU pa so vse bolj zahtevni glede zdravja in varnosti pri delu ter zagotavljanja visokokakovostnih storitev zdravstvenega varstva. Med potovanjem po Evropski uniji potrebujejo hiter in enostaven dostop do zdravljenja. Zdravstvene politike EU so namenjene odzivanju na te potrebe.

Evropska komisija je razvila usklajen pristop k zdravstveni politiki, pri čemer se v praksi izvaja sklop pobud, ki dopolnjujejo ukrepe nacionalnih javnih organov. Skupni ukrepi in cilji Unije so vključeni v zdravstvene programe ter strategije EU.

Tekoči Program EU za zdravje (2021–2027) je ambiciozen odziv EU na pandemijo covida-19. Pandemija močno vpliva na paciente, medicinske in zdravstvene delavce ter zdravstvene sisteme v Evropi. Novi Program EU za zdravje ne bo obravnaval le odzivanja na krizo, ampak tudi odpornost zdravstvenih sistemov.

V okviru Programa EU za zdravje, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/522, bo zagotovljeno financiranje upravičenim subjektom, zdravstvenim organizacijam in nevladnim organizacijam iz držav EU ali držav zunaj EU, povezanih s programom.

EU bo v okviru Programa EU za zdravje vložila 5,3 milijarde EUR po tekočih cenah v ukrepe z dodano vrednostjo EU, ki bodo dopolnjevali politike držav EU in so namenjeni doseganju enega ali več ciljev tega programa:

izboljšati in krepiti zdravje v Uniji:

preprečevanje bolezni in promocija zdravja,
mednarodne zdravstvene pobude in sodelovanje;

odpravljati čezmejne grožnje za zdravje:

preprečevanje čezmejnih groženj za zdravje ter pripravljenost in odzivanje nanje,
dopolnjevanje ustvarjanja nacionalnih zalog nujnih, v krizi pomembnih izdelkov,
vzpostavitev rezervne sestave medicinskih in zdravstvenih delavcev ter podpornega osebja;

izboljšati zdravila, medicinske pripomočke in v krizi pomembne proizvode:

zagotavljanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti zdravil, medicinskih pripomočkov ter v krizi pomembnih proizvodov;

okrepiti zdravstvene sisteme, njihovo odpornost in učinkovito rabo virov:

krepitev zdravstvenih podatkov, digitalnih orodij in storitev, digitalna preobrazba zdravstvenih sistemov,
izboljšanje dostopa do zdravstvenega varstva,
razvoj in izvajanje zdravstvene zakonodaje EU ter odločanje na podlagi dokazov,
integrirano delo med nacionalnimi zdravstvenimi sistemi.

Izobraževanje v EU

Izobraževanje v Evropi je globoko zakoreninjeno in izredno raznoliko. Ministri za izobraževanje so se že leta 1976 odločili, da bodo vzpostavili informacijsko mrežo, da bi bolje razumeli izobraževalne politike in sisteme v Evropski skupnosti, ki je takrat združevala devet držav. To je odražalo načelo, da bi bilo treba v celoti spoštovati individualen značaj izobraževalnega sistema v posamezni državi članici, obenem pa bi bilo treba izboljšati usklajeno interakcijo med sistemi izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja. Eurydice, informacijska mreža za izobraževanje v Evropi, je bila uradno vzpostavljena leta 1980.

Leta 1986 je bila z vzpostavitvijo programa Erasmus, ki se je razvil v program Erasmus+, ki ga pogosto navajajo kot eno najuspešnejših pobud EU, pozornost preusmerjena z izmenjave informacij na izmenjave študentov.

Promet v EU

Promet spada med prve skupne politike takratne Evropske skupnosti. Prometna politika EU se od leta 1958, ko je začela veljati Rimska pogodba, osredotoča na odpravo mejnih ovir med državami članicami, kar omogoča hiter, učinkovit in cenovno dostopen pretok oseb ter blaga.

To načelo je tesno povezano z osrednjim ciljem EU, tj. dinamičnim gospodarstvom in kohezivno družbo. Prometni sektor ustvari 10 % bogastva EU, merjeno na podlagi bruto domačega proizvoda (BDP), kar predstavlja približno 1 bilijon EUR na leto. Zagotavlja tudi več kot deset milijonov delovnih mest.

Schengensko območje

S Schengensko konvencijo, ki je začela veljati marca 1995, so bile ukinjene mejne kontrole na območju držav podpisnic, vzpostavljena pa je bila enotna zunanja meja, kjer je treba izvajati preverjanja v skladu s skupnim sklopom pravil.

Schengensko območje zdaj vključuje večino držav EU razen Bolgarije, Hrvaške, Cipra, Irske in Romunije, vendar so Bolgarija, Hrvaška in Romunija trenutno v postopku pridružitve schengenskemu območju ter v veliki meri že izvajajo schengenski pravni red. Poleg tega so se schengenskemu območju pridružili tudi Islandija, Norveška, Švica in Lihtenštajn, ki niso del EU.

Letalski prevoz

Vzpostavitev evropskega enotnega trga na področju letalskega prevoza je potnikom omogočila nižjo ceno vozovnic ter večjo izbiro prevoznikov in storitev. EU je določila tudi sklop pravic, da bi zagotovili pravično obravnavo letalskih potnikov.

Pravice letalskih potnikov

Kot letalski potnik imate določene pravice v zvezi z informacijami o letih in rezervacijah, poškodbami prtljage, zamudami ter odpovedmi, zavrnitvijo vkrcanja, odškodnino v primeru nesreče ali težavami z organiziranimi počitnicami. Te pravice veljajo za domače in mednarodne redne ter čarterske lete z letališča v EU ali na letališče v EU z letališča zunaj EU, kadar jih upravlja letalska družba iz EU.

Železniški prevoz

Komisija je zadnjih 25 let zelo dejavna na področju predlogov za prestrukturiranje evropskega trga železniškega prevoza, da bi okrepili položaj železnic v primerjavi z drugimi načini prevoza. Prizadevanja Komisije so osredotočena na tri glavna področja, ki so ključna za razvoj močne in konkurenčne industrije železniškega prevoza:

odprtje trga železniškega prevoza za konkurenco,
izboljšanje interoperabilnosti in varnosti nacionalnih omrežij ter
razvoj železniške prometne infrastrukture.

Politični sistem

Slovenija je demokratična republika. Njena ustavna ureditev temelji na parlamentarni obliki državne oblasti, ki se deli na zakonodajno, izvršilno in sodno. Najvišja predstavniška in zakonodajna institucija je Državni zbor (parlament). Predsednik republike je izvoljen za obdobje petih let na neposrednih volitvah, ki jih razpiše državni zbor. Predsednika vlade izvoli s tajnim glasovanjem državni zbor z večino glasov vseh poslancev. Na predlog predsednika vlade državni zbor imenuje ministre.

Upravni sistem

Uprava izvršuje zakone, druge predpise in akte državnega zbora, akte vlade ter izdaja upravne in druge akte. Vsaka odločba upravnega organa mora imeti pravni pouk, v katerem je navedeno, kje in v kakšnem roku se stranka lahko pritoži.

Uprava je organizirana po resorjih, torej po ministrstvih. Teritorialno je uprava organizirana po upravnih enotah (58). Upravna enota je organ državne uprave, ki opravlja za državljane in pravne osebe številne pomembne in pogoste upravne storitve (osebni dokumenti, registracija prebivališča in vozil, vozniška dovoljenja ter matične knjige). Upravne enote odločajo na prvi stopnji o upravnih zadevah iz državne pristojnosti.

Pravni sistem

Sodišča se delijo na sodišča splošne pristojnosti in specializirana sodišča med katere spada delovno in socialno sodišče. Splošna sodišča so organizirana na štirih ravneh in sicer: okrajna sodišča (za območje sodnih okrajev, to je občin in jih je 44); okrožna sodišča (za območje sodnih okrožij in jih je 11); višja sodišča (so 4 in sicer v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru ter višji sodišči za upravno ter delovno in socialno pravo) in vrhovno sodišče s sedežem v Ljubljani.

Okrajna in okrožna sodišča sodijo na prvi stopnji, višja pa na drugi stopnji. Najvišje sodišče v okviru sodne organizacije je vrhovno sodišče. Sodi tudi o pritožbah zoper odločbe v upravnih sporih, izdanih na prvi stopnji.

Ustavno sodišče je najvišji avtonomni organ sodne oblasti v Sloveniji, ki izvršuje ustavno sodno presojo zakonov in drugih pravnih aktov. Stranko pred sodiščem lahko zastopa odvetnik, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložite na pristojnem sodišču ali na okrajnem sodišču, na območju katerega imate stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. Prošnjo vložite na obrazcu, ki se dobi pri strokovnih službah za brezplačno pravno pomoč, v knjigarnah ali na spletnih strani Ministrstva za pravosodje. Pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči se upošteva vaš socialni položaj.

Posebna javna služba, ki jo opravljajo notarji, je notariat. Notarji so pooblaščeni za sestavljanje verodostojnih listin o pravnih poslih, o izjavah volje itd.

Policija izvaja svojo dejavnost na območju ene ali več občin, ki se razdeljene na policijske okoliše. Delo policije poteka nepretrgoma 24 ur na dan. Kadar potrebujete pomoč policije pokličite interventno številko 113.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
Vlada Republike Slovenije	http://www.vlada.si
Državni zbor Republike Slovenije	http://www.dz-rs.si
E - uprava	https://e-uprava.gov.si
Policija	https://www.policija.si
Sodstvo Republike Slovenije	http://www.sodisce.si
Notarska zbornica Slovenije	https://www.notar-z.si

Če imate v Republiki Sloveniji stalno oziroma začasno prebivališče ali na območju države dosegate obdavčljive dohodke ali ste lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, ste davčni zavezanec in imate svojo davčno številko.

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Z dohodnino se obdavčujejo dohodki iz: zaposlitve, dejavnosti, opravljanja kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti, pokojnine, kapitala in oddajanja premoženja. Od osebnih prejemkov se plačuje mesečna akontacija dohodnine, ki se obračuna pri letni odmeri dohodnine.

Poleg dohodnine fizična oseba v Sloveniji plačuje še davke, prispevke ter druge obvezne dajatve, kot so na primer davek na dediščine in darila, davek od prometa z nepremičninami, davek na dobitke od iger na srečo, davek na motorna vozila, davek na obresti, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, okoljsko dajatev ter prispevke za socialno varnost.

Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je bila januarja 2024 2.317,82 evrov. Višina prispevkov za socialno varnost za osebe, ki so v delovnem razmerju so: 22,10% od osnove plačujejo delavci in 16,10% od osnove delodajalci. To so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo, za zaposlovanje ter za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Akontacija dohodnine se tekom leta obračunava od vseh izplačil kot davčni odtegljaj progresivno po stopnjah 16°%, 26 %, 33 %, 39 % in 50% za dohodninski razred glede na vašo davčno osnovo. Letna davčna osnova od dohodkov rezidenta, pridobljenih v davčnem letu, je vsota davčnih osnov od dohodka iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice ter drugih dohodkov, vključno s povečanji in zmanjšanji, določenimi pri posamezni vrsti dohodka. V Republiki Sloveniji poznamo splošno olajšavo ter ostale posebne (osebne) olajšave. Slednje se priznajo invalidom, dijakom ali študentom, ki prejemajo dohodke z delom preko študentskega servisa ter osebam za njihove vzdrževane družinske člane. Olajšava se prizna tudi osebam, ki imajo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Po izteku davčnega obdobja Finančna uprava najkasneje do konca maja na vaš naslov pošlje informativni izračun dohodnine na podlagi podatkov izplačevalcev vaših prihodkov, zahtev po uveljavitvi osebnih olajšav in pravočasno oddanih napovedi za odmero davka od kapitala. V kolikor se boste z informativnim izračunom strinjali, bo po pretečenem roku za ugovor postal odločba in s tem osnova za doplačilo ali vračilo premalo ali preveč plačane dohodnine.

Davek na dodano vrednost (DDV) se plačuje od prometa blaga, prometa storitev in uvoza blaga. Splošna stopnja je 22 %. Po znižani stopnji 9,5 % se obračunava in plačuje DDV od hrane, dobave vode, zdravil, medicinske opreme, prevoza oseb, knjig in časopisov vstopnin za kulturne in športne prireditve, uvoza umetniških predmetov in starin idr.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
E - uprava	http://e-uprava.gov.si
Republic of Slovenia Statistical Office	http://www.stat.si/StatWeb
Finančna uprava Republike Slovenije	http://www.fu.gov.si
Ministrstvo za finance	http://www.mf.gov.si

Nepremičnine so v Sloveniji večinoma v privatni lasti. Ko boste iskali namestitev, se lahko obrnete na zasebne agencije, ki pokrivajo območje celotne Slovenije in posredujejo pri nakupu, oddaji ali prodaji nepremičnin, lahko pa sledite oglasom v tiskanih medijih in na internetu.

Če boste stanovanje najeli, sklenete z lastnikom stanovanja pogodbo o najemu stanovanja, ki jo je potrebno overiti pri notarju. Najemna pogodba se sklepa za nedoločen ali določen čas, ki mora biti v pogodbi jasno določen. Odpovedni rok za najemnika stanovanja je 90 dni.

Sklenitev pogodbe je najpomembnejša faza prodaje oziroma nakupa nepremičnine. Za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnine je po zakonu predpisana pisna oblika ter obvezna overitev podpisa prodajalca na zemljiškoknjižnem dovolilu. Do prenosa lastništva na nepremičnini pride šele z vpisom v zemljiško knjigo. Pri novogradnjah se obračunava 9,5 % DDV za stanovanja ter 22 % DDV za poslovne prostore. Zavezanec za plačilo davka je prodajalec. Davčna osnova je prodajna cena nepremičnine. Pri starih nepremičninah se obračunava 2 % davek na promet nepremičnin, zavezanec za plačilo davka je prodajalec. Poleg davka na promet z nepremičninami je prodajalec tudi zavezanec za plačilo davka od kapitalskega dobička, če ga je ustvaril pri prodaji nepremičnine (razlika med nabavno in prodajno ceno). Stopnja davka, določena v višini 25 %, se na vsakih dopolnjenih pet let imetništva nepremičnine zmanjšuje (po petih letih bo stopnja 20 % in po desetih letih 15 % Po 15 letih imetništva nepremičnine pa se tega davka ne plača. .

Kadar proda nepremičnino fizična oseba, ki je to nepremičnino pridobila po 1. januarju 2002, je zavezana tudi k ugotavljanju dobička iz kapitala po določbah zakona o dohodnini. Tako lahko poleg davka na promet nepremičnin plača tudi dohodnino od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremične.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
Nepremičninske agencije:	https://www.nepremicnine.net/nepremicninske-agencije.html
Geodetska uprava RS	http://www.gu.gov.si/si
Finančna uprava Republike Slovenije	http://www.fu.gov.si

Osnovno zdravstveno varstvo v Sloveniji izvajajo zdravstveni domovi, zasebni zdravniki, različni specialisti, terapevti, negovalci in lekarne.

Zdravstveni dom ima organizirano preventivno zdravstveno varstvo (odraslih, otrok, mladostnikov), nujno medicinsko pomoč, patronažno varstvo, splošno medicino, zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine ter laboratorijsko in drugo diagnostiko. Sami si izberete splošnega zdravnika, zobozdravnika in ginekologa. Dostopnost do javnih in zasebnih lekarn, kjer dobite zdravila, druge farmacevtske izdelke in medicinske pripomočke je zagotovljena v skoraj vsakem večjem kraju.

Specialistična ambulantna dejavnost obsega diagnostiko, zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo, zdravstveno nego, nastanitev in prehrano. Bolnišnice so splošne ali specialistične. Vaš osebni zdravnik vas napoti z napotnico v bolnišnico, kar pa ne velja za nujno medicinsko pomoč.

Otroci, ki so obvezno zdravstveno zavarovani kot družinski člani imajo vse zdravstvene storitve krite v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. S 1. januarjem 2024 je bil uveden obvezni zdravstveni prispevek, ki znaša 35 EUR mesečno in se letno usklajuje. Odtegljaj obveznega zdravstvenega prispevka od prejemka zavarovanca izvede izplačevalec prejemka. Za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka so zavezane določene kategorije zavarovanih osebe (kot npr osebe v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji; osebe v delovnem razmerju v tujini, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije; osebe, ki so sočasno zaposlene v drugi državi članici EU do polnega delovnega časa) ter Republika Slovenija (za določene kategorije zavarovanih oseb kot npr. prejemniki trajne denarne socialne pomoči, vojni upravičenci, prejemniki nadomestila po zakonu o socialnem vključevanju invalidov).

Zdravila, ki jih potrebujete za zdravljenje in so razvrščena na liste zdravil, lahko zdravnik predpiše na zeleni recept. Račun zanje krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Za zdravila, predpisana na beli recept, ne morete uveljavljati povračila stroškov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. To je mogoče le izjemoma, kadar gre za zdravila za zdravljenje hude bolezni, ki jih ni mogoče dobiti v Sloveniji in nimajo primerne zamenjave. Recepti in tudi napotnice se izdajajo tudi v elektronski obliki. Tako imenovani e-Recept je posredovan v lekarno, kjer nato zdravilo s svojo zdravstveno kartico prevzamete.

Obseg kritja zdravstvenih storitev in izvajalcev storitev javnega zdravstva letno določi ministrstvo za zdravje. V primerih, ko ni v celoti zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev (npr. presaditev organov, zobnoprotetični posegi, nenujni operativni posegi ali zdravljenje zmanjšane plodnosti), se stroški krijejo v določenem odstotku, o čemer je bolnik pred načrtovanim posegom obveščen.

Invalidi in osebe z nizkimi dohodki imajo posebne olajšave pri zagotavljanju doplačila zdravstvenih storitev.

V Sloveniji lahko uveljavljate potrebne zdravstvene storitve z Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja oziroma drugim ustreznim potrdilom ali kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jo prejme vsakdo, ki je obvezno zdravstveno zavarovan v Sloveniji. Z evropsko kartico oziroma certifikatom lahko uveljavljate nujne oziroma potrebne zdravstvene storitve, in sicer neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže.

Klicna številka za nujno zdravniško pomoč in prevoz z reševalnim vozilom je 112.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije	http://www.zzzs.si
Obvezni zdravstveni prispevek	https://zavezanec.zzzs.si/prispevki-za-obvezno-zdravstveno-zavarovanje/…
Zdravniška zbornica Slovenije	http://www.zdravniskazbornica.si
Lekarniška zbornica Slovenije	http://www.lzs.si

Sistem vzgoje in izobraževanja je organiziran v glavnem kot javna služba, v kateri javni in zasebni zavodi ter zasebniki s koncesijo izvajajo javnoveljavne programe.

Starši lahko otroka od dopolnjenega najmanj 11 meseca starosti do vstopa v obvezno šolanje vpišejo v javni ali zasebni vrtec, ki izvaja predšolsko vzgojo. Starši lahko izbirajo tudi med različnimi programi, ki jih izvaja vrtec. Javni vrtci vpisujejo in sprejemajo otroke na podlagi prijav in prostih mest vse leto. Vrtci izvajajo programe predšolske vzgoje neprekinjeno vse leto.

Obvezno osnovnošolsko izobraževanje je v Sloveniji organizirano kot enotna devetletna osnovna šola, ki je brezplačna in traja od šestega do petnajstega leta otrokove starosti. Izvajajo ga javne in zasebne osnovne šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

Učenci se po zaključeni osnovni šoli lahko vpišejo v srednje poklicno, srednje strokovno oz. tehniško izobraževanje in gimnazijo, z zaključeno osnovno šolo, s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom oziroma opravljeno osnovnošolsko obveznostjo pa v nižje poklicno izobraževanje.

Srednješolsko izobraževanje se deli na splošno ter na nižje poklicno, poklicno in srednje strokovno in tehniško izobraževanje. Srednješolsko izobraževanje traja 2 do 5 let, vanj vstopajo generacije otrok, stare praviloma 15 let. Srednješolsko izobraževanje je prvi korak k izbiri poklicne poti. Dijaki z njim pridobijo znanje in izkušnje za vstop na trg dela ali nadaljnje izobraževanje na univerzitetnih študijskih programih oziroma študijskih programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja.

Programi nižjega poklicnega izobraževanja trajajo 2 leti in so namenjeni učencem, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost in uspešno končali najmanj sedmi razred devetletne osnovne šole ali so končali osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenem izobraževalnem programu. Dijaki se lahko usposobijo za različne poklice s področja tehnike, gradbeništva in biotehnike in preoblikovanja tekstilij. V strokovnim modulih je poudarek na praktičnem pouku, ki je podkrepljen s strokovno teoretičnimi vsebinami. Ob zaključku izobraževanja mora dijak opraviti zaključni izpit, ki obsega izdelek oziroma storitev ter zagovor. Po končanem izobraževanju je dijak usposobljen za opravljanje del na nivoju ozkega poklicnega profila, hkrati pa lahko nadaljuje izobraževanje v programih srednjega poklicnega izobraževanja.

Srednje poklicno izobraževanje praviloma traja 3 leta in se konča z zaključnim izpitom, kar omogoča zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja. Nekateri programi se izvajajo tudi v vajeniški obliki, kjer se večji del izobraževanja izvede pri delodajalcu (vsaj polovica izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih). Srednje strokovno in tehniško izobraževanje traja 4 leta in se konča s poklicno maturo. Njihova značilnost je, da na eni strani omogočajo poklicno usposobljenost, na drugi strani pa ustrezno pripravo za nadaljnji študij v programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja.

Program splošnega izobraževanja (gimnazije) je osnova za nadaljnji študij na univerzi. Učenci se lahko vpišejo v naslednje gimnazijske programe: gimnazijo (in posebej v gimnazijo s športnim oddelkom), klasično gimnazijo, tehniško gimnazijo, ekonomsko gimnazijo in umetniško gimnazijo. Gimnazija zagotavlja široko splošno izobrazbo.

Terciarno izobraževanje v Sloveniji obsega višje strokovno in visokošolsko izobraževanje. Višješolsko izobraževanje izvajajo javne in zasebne višje strokovne šole. Praktično naravnani programi trajajo dve leti. Študij je organiziran na javnih in zasebnih univerzah in drugih visokošolskih zavodih in poteka na fakultetah, umetniških akademijah in visokih strokovnih šolah. Študij na vseh visokošolskih ustanovah poteka po bolonjskih študijskih programih. Študijski programi prve stopnje so univerzitetni in visokošolski strokovni. Študijski programi druge stopnje so magistrski študijski programi (magisterij stroke). Diplomanti pridobijo diplomo in strokovni ali znanstveni naslov. Študij je organiziran kot redni ali izredni. Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra. Učni jezik na visokošolskih zavodih je slovenski, nekateri študijski programi se izvajajo tudi npr. v angleškem jeziku.

V Sloveniji možnost vpisa na Evro-sredozemsko univerzo, Novo univerzo, Univerzo na Primorskem, Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru, Univerzo v Novem mestu, Univerzo v Novi Gorici ter druge samostojne visokošolske zavode. Po zaključenem visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem študijskem programu prve stopnje, lahko diplomanti nadaljujejo študij v podiplomskih magistrskih strokovnih programih in kasneje v programih za pridobitev naziva doktor znanosti. Izjema so enoviti magistrski drugostopenjski strokovni programi kot na primer medicina, veterina, farmacija in teologija.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije	https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-visoko-sol…
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje	https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-vzgojo-in-izobrazevanje
Eurydice	https://eurydice.eacea.ec.europa.eu
evidenca visokošolskih zavodov in študijskih programov	https://www.gov.si/teme/evs-evidenca-visokosolskih-zavodov-in-studijski…
Center RS za poklicno izobraževanje	https://cpi.si

Kulturno življenje v Sloveniji je zelo razgibano. Na nacionalni ravni deluje v Sloveniji poleg dveh opernih in baletnih hiš (Ljubljana, Maribor) veliko gledaliških ustanov (Maribor, Ljubljana, Nova Gorica, Kranj). Priljubljene pa so tudi privatne gledališke hiše.

Na področju likovne umetnosti sta najpomembnejši Narodna galerija in Moderna galerija v Ljubljani, Pilonova galerija v Ajdovšini, na področju klasične glasbe pa sta najbolj znana orkestra Slovenske filharmonije ter Simfonični orkester RTV Slovenija.

Slovenija ima bogato razvejano mrežo kulturnih organizacij in društev. Poleg tega se vsako leto v turističnih krajih Slovenije zvrsti veliko število prireditev in dogodkov. Med prireditvami so zelo številne tudi manjše lokalne prireditve z zgodbami iz vsakdanjega življenja, delovnih in življenjskih šeg in navad in zgodovine. Med oživljanje tradicionalnih ljudskih šeg in navad spada: jurjevanje, kurentovanje, furmanski praznik, dnevi narodnih noš, viteške grajske igre … Slovenija je tudi dežela pevskih zborov, folklornih skupin in godb na pihala. Za ljubitelje športa so tradicionalni vsakoletni smučarski skoki in poleti ter druge smučarske tekme.

Pri individualnih športih so v ospredju alpinizem in plezanje, planinarjenje, smučanje, plavanje, tek in kolesarjenje, pri skupinskih športih pa prevladujejo predvsem nogomet, rokomet, košarka in odbojka. Zelo popularno je udejstvovanje na tekaških maratonih. Tako odrasli kot otroci se lahko vključijo v športna društva, kjer imajo raznovrstne programe rekreacije. Njihovo izgradnjo in posodobitev financira država oziroma lokalna skupnost. Veliko objektov je tudi zasebnih. V Sloveniji je veliko športnih društev. Ena izmed najbolj priljubljenih oblik družinske rekreacije (zlasti ob koncih tedna od maja do novembra) je planinarjenje in družinski izleti v okoliške kraje.

Slovenijo zaznamuje tudi dolga tradicija prostovoljnih gasilskih društev.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
Uradni slovenski turistični informacijski portal	http://www.slovenia.info
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport	https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarst…
Ministrstvo za kulturo	http://www.mk.gov.si

Rojstvo

Rojstvo otroka se vpiše v matični register na podlagi prijave rojstva, ki jo poda zdravstvena organizacija (npr. porodnišnica), v kateri se je otrok rodil. Upravna enota na območju, kjer se je otrok rodil, po uradni dolžnosti izda rojstni list in ga pošlje na vaš naslov. Otrok, rojen na ozemlju Republike Slovenije in čigar starši niso državljani Republike Slovenije, ob rojstvu ne pridobi slovenskega državljanstva. V treh mesecih po rojstvu morate starši prijaviti otroka v matični državi in urediti njegovo državljanstvo. Če se otrok slovenskih staršev rodi v tujini, se vpiše v matični register v Republiki Sloveniji na podlagi izpiska iz matične knjige pristojnega tujega organa. Če je otrok rojen v tujini in je ob tem samo eden od staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa tuji državljan, lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije le, če ga starši priglasijo v slovensko državljanstvo. Starši morajo otroka priglasiti v slovensko državljanstvo do njegovega dopolnjenega 18. leta starosti.

Zakonska zveza in zunajzakonska skupnost

V Sloveniji pomeni zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb; zunajzakonska skupnost pa je dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb, ki nista sklenila zakonske zveze.

Osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, se osebno prijavita pri upravni enoti, na območju katere želita skleniti zakonsko zvezo. V prijavi izjavita, da svobodno sklepata zakonsko zvezo in da so izpolnjeni vsi pogoji za njeno veljavnost. K prijavi morata predložiti dokazila o tistih podatkih, ki jih ni mogoče ugotoviti na podlagi uradnih evidenc Republike Slovenije.

Tuji državljani morajo priložiti še potrdilo o samskem stanu, dokaz o državljanstvu (potni list) in potrdilo matične države, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze. Če prenehanje morebitne prejšnje zakonske zveze ni evidentirano v uradnih evidencah, mora bodoči zakonec (tuji državljan) priložiti še dokument o prenehanju prejšnje zakonske zveze (sodba ali izpisek iz matične knjige umrlih).

Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev ali na podlagi zahteve za razvezo zakonske zveze. Partnerja, ki živita v zunajzakonski skupnosti, imata enake pravice in dolžnosti, kot če bi živela v zakonski skupnosti. Če imata zakonca mladoletne otroke, morata najprej na pristojni CSD (center za socialno delo) na predhodno svetovanje. Zapisnik o svetovanju morata obvezno predložiti predlogu za razvezo.

Smrt

Smrt osebe je potrebno v dveh dneh pisno javiti matičarju na območju, kjer je smrt nastopila. Če oseba umre na domu, smrt prijavi mrliški preglednik oziroma zdravnik, ki je ugotovil smrt, družinski člani ali tisti, s katerim je umrli živel.

Povezave:

Naslov/naziv	URL
E - uprava	https://e-uprava.gov.si

Slovenija je zaradi svoje geografske lege lahko dostopna.

Avtocestni križ povezuje vse slovenske pokrajine s sosednjimi državami Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Motorna kolesa, osebna in kombinirana vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone, morajo biti za vožnjo po vseh avtocestah, hitrih cestah v Republiki Sloveniji in ljubljanski obvoznici, opremljena z e-vinjeto. Vozilo brez veljavne e-vinjete ne sme zapeljati na cestninsko cesto. E-vinjeta je vezana na registrsko označbo vozila. Ob nakupu morate zato navesti pravilno registrsko oznako in državo registracije vozila ter izbrati e-vinjeto za pravilen cestninski razred.

E-vinjeto lahko kupite preko spletne trgovine, možen pa je tudi nakup na prodajnih mestih DARS ali pri pooblaščenih prodajalcih e-vinjet.

Večina mednarodnih poletov poteka preko Fraport Slovenija d.o.o - Letališča Jožeta Pučnika na Brniku, ki leži približno 25 km severno od prestolnice.

V Slovenijo se lahko pripeljete z vlaki iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške z ugodnimi povezavami v mednarodnem prometu. Avtobusni promet poteka na mestni, primestni, medkrajevni in mednarodni ravni. Mestni promet je zagotovljen vse dni v letu. Vozni red je prilagojen šolskemu koledarju in poletnim počitnicam.

Prometni predpisi so usklajeni z evropskimi standardi, vendar si je koristno zapomniti nekaj posebnosti. Motorna vozila morajo imeti vedno prižgane zasenčene luči, tudi podnevi. Meglenke so dovoljene, ko je vidljivost pod 50 m. Med 15. novembrom in 15. marcem morajo imeti osebna vozila in vozila z največjo dovoljeno težo do 3,5 tone zimsko opremo: zimske pnevmatike na vseh kolesih oziroma letne pnevmatike na vseh kolesih in zimske verige. V obeh primerih velja, da je najmanjša dovoljena globina profila 3 mm.

Prometne informacije za Slovenijo so 24 ur na dan dostopne na Prometno-informacijskem centru DARS-a (Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji) ali na AMZS (Avto-moto zveza Slovenije).

Povezave:

Naslov/naziv	URL
Aerodrom Ljubljana - Letališče Jožeta Pučnika	http://www.lju-airport.si
Holding Slovenske železnice d.o.o	http://www.slo-zeleznice.si
Avtobusna postaja Ljubljana	http://www.ap-ljubljana.si
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS)-Cestnina	http://www.dars.si
Avto moto zveza Slovenije (AMZS)	http://www.amzs.si
Prometno-informacijski center za državne ceste	https://www.promet.si/portal/sl/razmere.aspx
E-vinjeta	https://evinjeta.dars.si/selfcare/sl

Naslov/naziv	URL
Zavod RS za zaposlovanje (prosta delovna mesta)	http://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/prosta_delovna_mesta
Portal za iskalce zaposlitve	http://www.poiscidelo.si
EURES Portal	https://eures.europa.eu/jobseekers_en

Naslov/naziv	URL
EUROPASS CV	https://europass.cedefop.europa.eu/editors/en/cv/compose
EURES Portal	https://eures.europa.eu/jobseekers_en

Življenjski in delovni pogoji: Slovenija

Iskanje zaposlitve

Pripravništva (Traineeships)

Opredelitev

Upravičenost

Izvajanje

Življenjske in delovne razmere

Kje iskati zaposlitvene možnosti?

Financiranje in podpora

Kje objaviti zaposlitvene možnosti?

Financiranje in podpora

Vajeništva (Apprenticeships)

Pravni okvir

Opis programov

Upravičenost

Življenjske in delovne razmere

Kje iskati zaposlitvene možnosti?

Financiranje in podpora

Kje objaviti zaposlitvene možnosti?

Financiranje in podpora

Selitev v drugo državo

Delovni pogoji

Življenjski pogoji

Naslov/naziv	URL
Nepremičninske agencije	https://www.nepremicnine.net/nepremicninske-agencije.html
Geodetska uprava RS	http://www.gu.gov.si/si
Portal množičnega vrednotenja nepremičnin	https://www.mvn.e-prostor.gov.si/porocila-o-trgu-nepremicnin

Naslov/naziv	URL
E- uprava	http://e-uprava.gov.si
Ministrstvo za notranje zadeve	https://www.gov.si/teme/vstop-in-prebivanje

Naslov/naziv	URL
Statistični urad Republike Slovenije	http://www.stat.si

Življenjski in delovni pogoji: Slovenija

Iskanje zaposlitve

Kako najti zaposlitev

Kako se prijaviti za delovno mesto

Pripravništva (Traineeships)

Opredelitev in upravičenost

Opredelitev

Upravičenost

Informacije o nacionalnem okviru kakovosti

Izvajanje

Življenjske in delovne razmere

Informacije za kandidate

Kje iskati zaposlitvene možnosti?

Financiranje in podpora

Informacije za delodajalce

Kje objaviti zaposlitvene možnosti?

Financiranje in podpora

Vajeništva (Apprenticeships)

Opredelitev in upravičenost

Pravni okvir

Opis programov

Upravičenost

Informacije za kandidate

Življenjske in delovne razmere

Kje iskati zaposlitvene možnosti?

Financiranje in podpora

Informacije za delodajalce

​​​​​​Kje objaviti zaposlitvene možnosti?

Financiranje in podpora

Selitev v drugo državo

Pretok blaga in kapitala

Iskanje nastanitve

Iskanje izobraževalne ustanove

Uvoz lastnega osebnega avtomobila (vključuje informacije o vozniških dovoljenjih)

Postopki registracije in dovoljenja za prebivanje

Kontrolni seznam pred in po prihodu v novo državo

Delovni pogoji

Uvodni odstavek na kratko opisuje delovne pogoje v Evropi

Priznavanje diplom in kvalifikacij

Vrste zaposlitve

Pogodbe o zaposlitvi

Posebne kategorije

Samozaposlitev

Plačilo

Delovni čas

Dopust (letni dopust, starševski dopust ipd.)

Prenehanje zaposlitve

Zastopanje delavcev

Delovna nesoglasja – stavke

Poklicno usposabljanje

Življenjski pogoji

Pregled življenjskih pogojev v Evropi

Politični, upravni in pravni sistem

Dohodki in davki

Življenjski stroški

Nastanitev

Zdravstveni sistem

Izobraževalni sistem

Kulturno in družbeno življenje

Zasebno življenje (rojstvo, poroka, smrti)

Prevoz

Kje objaviti zaposlitvene možnosti?